1. No category

september 2013, letnik 3, št. 3
Interno glasilo Snaga d. o. o.
UTRINKI
Interno glasilo Utrinki. Izdala: Snaga, d. o. o., Maribor. Zbrala, uredila in
oblikovala: Irena Bartok. Tisk: Comtron, d. o. o. Naklada: 250 izvodov.
Snaga, d. o. o.
Nasipna ulica 64
2000 Maribor
UTRINKI
Interno glasilo Snaga d. o. o.
Beseda urednice
Direktorjev uvodnik
Možnosti rabe zemljišč na odlagališču Pobrežje
Naslednja številka Utrinkov
bo izšla na vstopu v zimski čas.
Pridobili smo koncesijo v občini Lovrenc na Pohorju
Prva usposabljanja v okviru projekta Kompetenčni
center EKO - PROFILI
Problemska konferenca komunalnega gospodarstva
Prijazno vas vabim,
da sodelujete s svojimi prispevki.
Urednica
2013
Mariborske tržnice zakorakale v jesensko sezono
Vseživljenjska karierna orientacija
Eko Maraton in nepogrešljiva vloga podjetja Snaga
Prijava v programe javnih del
Volitve članov v Svet delavcev
V zadnjih mesecih smo objavili ali zaključili kar nekaj
razpisov
V zavetišču smo se posvetili zapuščenim mačkam
E-odpadke ločuj, naravo varuj
Zakonsko omejevanje piškotkov
Cenimo vrednote družini prijaznega podjetja
Medosebni odnosi med ljudmi in zaposlenimi
Včlani se v športno društvo in se rekreiraj!
Poletni spomini
Osebni izziv za telo in duha
Računalnik v oblaku
Ribiško tekmovanje – preizkusili smo se v znanju in
sreči
Spremljajte nas na:
Snaga Maribor
Artmar na osrednji mariborski tržnici
Utrinki strokovne ekskurzije
Mariborske tržnice
Kratke novičke
Zavetišče za živali Maribor
Kulinarični namigi
www.snaga-mb.si
www.zavetisce-mb.si
Razvedrilo
Velika nagradna jesenska križanka
2
UTRINKI
Interno glasilo Snaga d. o. o.
Beseda urednice
Konec dopustov, pričetek šole, novi izzivi, prilagajanje
spremembam … Takole bi lahko opisali trenuten čas, v
katerem se že počasi prebijamo h koncu leta.
V mesecu avgustu je podjetje dobilo novo vodstvo,
katerega usmeritve so jasne – izvršiti zadane naloge
na področju revizije poslovanja, podane iz strani
nadzornega sveta, reorganizirati podjetje v smislu
jasne
vzpostavitve
odgovornosti
zaposlenih,
optimiziranje stroškovnih vidikov poslovanja,
predvsem pa korektno delati naprej in slediti želenim
ter zadanim ciljem in pri tem zagotavljati
zadovoljstvo uporabnikom oziroma naročnikom
naših storitev.
Pomembno je, da se zavedamo svojih delovnih
obveznosti ter jih izvršujemo kvalitetno in
odgovorno. Pri tem nam bodo v veliki meri v pomoč
številna zunanja in notranja usposabljanja, ki se bodo
izvajala v okviru projekta KOC – ekoprofili, katerega
cilji so ne nazadnje prav doseganje višje
usposobljenosti zaposlenih ter izmenjava znanj in
dobrih praks med podjetji, ki so vključena v projekt,
in njenimi zaposlenimi.
Da bomo zaposleni ob izvajanju svojih delovnih
obveznosti tudi zadovoljni na delovnem mestu pa
nam bo močno koristila priključitev tistim podjetjem,
ki sledijo trendom zadovoljnega zaposlena, ter z
različnimi ukrepi skrbijo za usklajevanje poklicnega
in družinskega življenja. Prepričani smo, da bomo z
uvajanjem družini prijazne prakse uspeli zadovoljiti
potrebe zaposlenih ter povečati čustveno navezanost
zaposlenih na podjetje in njihovo motiviranost za
delo.
Prebiranje našega glasila vam
omogoča, da se seznanite z
aktualnimi dejavnostmi, dogodki
in novostmi v podjetju, zato si
želim, da ga prelista sleherni
zaposleni, in se tako seznani tudi
s tistimi vsebinami, s katerimi se
ne srečuje v svojem delokrogu.
Seveda pa velja tudi povabilo k oddaji predlogov, kaj
bi vas še posebej zanimalo in bi želeli, da se uvrsti
med prispevke v glasilu. V vsakem izvodu
poskrbimo tudi za razvedrilne vsebine, v prihodnje
pa želimo vsebino popestriti z različnimi
novinarskimi zvrstmi.
Bodite odgovorni, vztrajni, upajte in si želite!
Irena Bartok
urednica
Spoštovane
sodelavke
spoštovani sodelavci,
in
spoznali smo se na zboru
delavcev, na katerem sem
vam na kratko že nakazal,
kakšna so pričakovanja in
kakšni so cilji, ki jih skupaj lahko dosežemo. Tudi v
uvodniku te jesenske številke Utrinkov želim
nakazati pot, za katero pričakujem, da jo bomo vsaj
delček, torej do izteka leta, prehodili skupaj.
Trenutno se aktivno ukvarjamo z novo organizacijo
in sistemizacijo delovnih mest v podjetju, katerih
namen je boljša organiziranost in preglednost
poslovanja podjetja. Naredili bomo vse, da ohranimo
vsa obstoječa delovna mesta, še več, naš cilj je, da
prepoznamo in izkoristimo potencial slehernega
zaposlenega. Da bo podjetje Snaga uspešno podjetje
zadovoljnih ljudi.
Sam sem prišel do spoznanja, da Snaga zaposluje
zelo kakovosten strokoven kader in na teh trdnih
temeljih bomo gradili naprej. Vlagali bomo v
izobraževanje kadra in vaše zadovoljstvo. Želimo, da
bi bili s svojimi pogoji dela zadovoljni, saj bo le tako
delo tudi kakovostno opravljeno. Prav zaradi tega
sem se pri največjem lastniku Snage Mestni občini
Maribor zavzel za nadaljnji razvoj podjetja, ki bo šel
v smeri upravljanja ter vzdrževanja objektov in
mestnih zelenih površin. To pomeni, da nas ob
tekočih pomembnih projektih, kot sta objekt za
obdelavo mešanih komunalnih odpadkov oziroma
sortirnice in objekt za toplotno obdelavo odpadkov,
čaka nov izziv.
Številni bodo ob uvedbi nove organizacije dela prejeli
večja pooblastila, hkrati bodo ob tem sprejeli tudi
večje obveznosti, in od njih pričakujem, da bodo s
svojim znanjem in izkušnjami podjetje peljali v smeri
razvoja, ki ga črtamo te dni.
Zaključil se je razpis za odvoz in odlaganje
odpadkov. Dosegli smo občutno nižje cene v
primerjavi s prejšnjimi leti, kar pomeni, da bo naš
prihranek na letnem nivoju znašal okoli pol milijona
evrov. Takšne pozitivne spremembe zagotavljajo
nemoten razvoj Snage ter zagotavljajo dolgoročno
varnost delovnih mest.
3
UTRINKI
Interno glasilo Snaga d. o. o.
V kolikor se bomo vsi zavedali, da lahko samo s
skupnimi močmi postanemo najkonkurenčnejši
ponudnik storitev, ki jih opravljamo, nam bo tudi
uspelo. Zato apeliram na vas, da se ob svojih
pravicah zavedate tudi svojih dolžnosti.
Želim vam prijetno in uspešno jesen.
Bernard Majhenič
direktor
Rešitve iščemo v povečanju proizvodnje energije iz
obnovljivih virov, sodelujemo s slovenskimi
univerzami ter stremimo k prenosu tovrstnega
znanja.
Študija
obravnava
možnosti
za
področje
soproizvodnje toplote in električne energije iz lesne
biomase. Možne rešitve za to področje so tehnologije
uplinjanja biomase s plinsko turbino ali ORC
(organski Rankinov proces).
Nadaljnje možnosti so ureditev parkirnih mest z
nadstreški, polnilne postaje za električna vozila ter
postavitev fotovoltaike oz. sončne elektrarne.
Obravnavana
je
tudi
možnost
umestitve.
fotobioreaktorjev.
Za morebitno umeščanje energetskih ali t. i.
infrastrukturnih objektov bi bilo potrebno sprejeti
nov občinski prostorski načrt.
Piše: Andrej Kovač
V minulem obdobju smo Snaga in njeni zaposleni za
področje zaprtih odlagališč sodelovali pri izdelavi študije z
naslovom Gospodarska raba zemljišč zaprtega odlagališča
odpadkov Pobrežje z naborom možnosti rabe.
Lokacija odlagališča Pobrežje
Rekultivirana površina odlagališča Pobrežje
Obdelane so različne možnosti rabe
Pobudo za izdelavo študije so dale Mestna občina
Maribor, Energetika Maribor in Dravske elektrarne
Maribor, ki so bile naročnik študije. Izdelavo študije
je vodil HSE Invest.
V študiji so bili podrobneje obdelani nabori
možnosti, še zlasti za uporabo prostora v energetske
namene, ob upoštevanju sodobnih in sprejemljivih
tehnologij. S stališča eksplozijske ogroženosti ter
geotehničnih lastnosti in stabilnosti za gradnjo, so
bile raziskane posamezne možnosti za varovanje
okolja.
Pobuda je tudi igrišče za golf
Področje odlagališča sicer ureja Odlok o prostorsko
ureditvenih pogojih. Glede na obstoječi občinski
prostorski načrt (OPN), so površine odlagališča sedaj
namenjene za šport in rekreacijo, kjer je možna tudi
umestitev gradbeno inženirskih objektov. V zvezi s
tem je podana iniciativa za gradnjo oz. ureditev
igrišča za golf.
Tudi v tem primeru je študija dobra podlaga za
nadaljnjo ureditev, saj podrobneje podaja pogoje in
rešitve za gradnjo objektov glede na geološke in
geotehnične raziskave ter omejitve zaradi požarne in
eksplozijske ogroženosti območja.
Odlagališče Pobrežje ima, glede na predpise in
izdane odločbe, status zaprtega odlagališča. Iz tega
pa sledijo tudi obveze, ki jih ima Snaga kot
upravljavec. Med te sodijo obratovanje z objekti in
napravami, vzdrževanje naprav, napeljav in površin
odlagališča, varovanje, meritve in monitoringi,
poročanje ter drugo.
V primeru gradnje oz. nove ureditve površin na
odlagališču se te aktivnosti nadaljujejo oz. se bodo
prilagodile glede na spremenjene razmere.
4
UTRINKI
Interno glasilo Snaga d. o. o.
Piše: Miran Čurin
Pridobljena
koncesija
nam
omogoča 15-letno opravljanje
dejavnosti ravnanja z odpadki na
področju občine. Seveda pod
pogojem, da delo opravljamo skrbno
in v skladu s koncesijsko pogodbo.
Razpis je zajemal tri faze
V lanskem mesecu juliju je občina Lovrenc na
Pohorju razpisala javni natečaj za podelitev koncesije
za opravljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih
služb ravnanja s komunalnimi odpadki na njihovem
območju. Natečaj je bil zasnovan v treh fazah, v
katerih se je bilo potrebno vedno znova dokazovati
in potrjevati naše sposobnosti. Za lažje razumevanje
bom v nadaljevanju na kratko opisal, kako zahteven
je potek kvalifikacije za pridobitev koncesije.
V prvi fazi smo morali dokazati, da smo sploh
usposobljeni za izvajanje razpisanih del. Pripraviti je
bilo treba kopico gradiva (reference drugih občin,
iskanje partnerjev za storitve, ki jih ne opravljamo
sami, predlogi različnih logističnih variant izvajanja
razpisanih del, izračuni, vrednotenja …). Ta
sposobnost je bila priznana našemu podjetju in še
enemu konkurenčnemu.
Na osnovi omenjenega priznanja smo bili povabljeni
h konkurenčnem dialogu, t. j. predstavitvi podanih
ponudb in odgovarjanju ter pojasnjevanju oddanih
gradiv. Ko je bila posebna komisija ponudnika del
zadovoljna tudi s to fazo, smo v letošnjem mesecu
maju prejeli ponudbo za oddajo končne ponudbe, ki
smo jo oddali v mesecu juniju.
Ponudbo smo morali predložiti v treh različicah, in
sicer za 14-dnevni, tri tedenski in mesečni odvoz
mešanih komunalnih odpadkov od individualnih
gospodinjstev, v kombinaciji z odvozi vseh ostalih
ločenih frakcij komunalnih odpadkov. Tudi ta del
potrebnih gradiv so naše strokovne službe uspešno
pripravile in rezultat je bil za naše podjetje ugoden.
Avgusta bil znan izid razpisa
V mesecu avgustu smo s strani občine Lovrenc na
Pohorju prejeli odločbo, s katero smo bili obveščeni,
da je bila skupna ponudba našega podjetja, skupaj s
partnerjem CEROD d. o. o., Novo mesto,
najugodnejša, ter da se jima podeli koncesija za
opravljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih
služb ravnanja s komunalnimi odpadki za obdobje
petnajstih let. Pred nami je še zgolj podpis
koncesijske pogodbe, ki bo najverjetneje realiziran v
času do izdaje tega glasila.
Naj bo ta pridobljena koncesija nova motivacija vseh
zaposlenih v Snagi, da bo naše podjetje še nadalje
prepoznavno po zadovoljstvu strank, za katere
opravljamo naše storitve!
Piše: Martina Krajnc
Dopustov je konec in s tem so tu tudi prva usposabljanja v
okviru projekta KOC Eko- profili.
Usposabljanja bodo iz različnih področij
V prejšnjih številkah Utrinkov ste bili seznanjeni z
izborom na razpisu za vzpostavitev in delovanje
kompetenčnih centrov za razvoj kadrov ter s
potekom tega projekta. Tako ste bili seznanjeni tudi z
dokončanjem modela kompetenc, ki predstavlja
podlago za upravičena usposabljanja, na katera boste
napoteni zaposleni. V okviru projekta se bodo
izvajala tako notranja kot zunanja usposabljanja, ki
zagotavljajo razvoj zaposlenih v skladu z njihovimi
potrebami in kroženje znanja znotraj posamezne
gospodarske
panoge.
Predvidena
področja
usposabljanj, upoštevaje model kompetenc, katerega
sestavni del je tudi načrt usposabljanj zaposlenih po
profilih, lahko v grobem razdelimo na:
 usposabljanja za mehke veščine (komunikacija,
stiki s strankami, motiviranost, učinkovitost,
idr.),
 učenje jezikov (tečaji nemškega/angleškega
jezika),
 usposabljanja v računalniških znanjih (tečaj
računalništva, poznavanje programskih orodij,
ipd.),
 usposabljanja za strokovna znanja, povezana s
posameznimi kompetenčnimi profili (ravnanje z
odpadki, trženje in osveščanje, kalkulacije in
oblikovanje cen, zakonodaja, predpisi in
5
Interno glasilo Snaga d. o. o.

standardi, okoljevarstvo, varstvo pri delu,
usposabljanja za voznike, usposabljanje za
upravljanje mehanizacije ter za druga strokovna
znanja) in
udeležba na konferencah, seminarjih, sejmih.
Vsak zaposleni, ki bo napoten na usposabljanje, bo
moral ob prvem usposabljanju izpolniti anonimni
vprašalnik za spremljanje udeležencev v aktivnostih
ESS po Prilogi XXIII Uredbe št. 1828/2006(ES).
Prav tako vsakega izmed zaposlenih, ki bo napoten
na zunanje usposabljanje, pozivamo, da zaradi
potreb uveljavljanja zahtevka za sofinanciranje
usposabljanj, na vsakem usposabljanju poskrbi za
dostavo dokazil o opravljeni storitvi, in sicer:
 gradivo in program usposabljanja, predstavitev s
predavanj, fotografije z usposabljanj, vabilo in
 potrdilo udeležencem po zaključku.
Že izvedena usposabljanja
Notranje usposabljanje (praktični del) – ogled E-transformerja
V okviru usposabljanj KOC Eko-profili so bili
zaposleni v mesecu septembru napoteni na dve
usposabljanji, in sicer »Trendi v embalažni panogi –
od optimizacije stroškov do uporabe trajnostnih
materialov in inteligentne embalaže« in »3.
Problemska konferenca komunalnega gospodarstva«.
Notranje usposabljanje (teoretični del) – ravnanje z odpadno
električno in elektronsko opremo
UTRINKI
Prav tako se lahko z zadovoljstvom pohvalimo tudi s
prvim uspešno izvedenim notranjim usposabljanjem.
Predvsem bi se zahvalila in pohvalila vse akterje pri
zelo zanimivi in poučni izvedbi prvega notranjega
usposabljanja v okviru KOC Eko-profili. Kot veste je
bilo dne 23. 9. 2013 pod nazivom »Ravnanje z
odpadno električno – elektronsko opremo« na sedežu
družbe Snaga d. o. o. izvedeno notranje usposabljanje
(k uspešni izvedbi, katerega sta organizacijsko
prispevala Petra Hercog in Vilibald Šabeder).
Zajemalo ni le teoretičnega podajanja znanja
udeležencem usposabljanja (podal jih je Branko
Kosi), pač pa tudi praktični prikaz vsebine
usposabljanja z E-transformerjem (ZEOS) ter prikaz
razgradnje odpadne električne in elektronske opreme
(predstavil Andrej Flajsinger, Gorenje Surovina d.d.).
Hkrati se zahvaljujem tudi vsem petdesetim (50)
udeležencem tega usposabljanja, tako zaposlenim v
družbi Snaga d. o. o. kot zaposlenim v drugih
partnerskih podjetjih, ki ste dogodek s svojo aktivno
udeležbo spremenili v prijetno in poučno druženje. S
svojo aktivno vlogo na usposabljanju in pozitivnimi
odzivi ste nam dali nov zagon in motivacijo. Ne le s
tem, ko ste predlagali ponovitev tega usposabljanja,
pač pa tudi pripravo novih, tematsko različnih
usposabljanj v okviru predvidenega načrta
usposabljanj zaposlenih po profilih.
Na vse vas, zdaj, ko so prvi koraki izvedbe
usposabljanj za nami in zbrani prvi vtisi, se ponovno
obračam z željo, da tudi vi postanete aktivni
(so)ustvarjalci vsebin usposabljanj. Veseli bomo vaših
videnj, želja, izraženih potreb in idej, povezanih s
predlogi za izvedbo tako notranjih kot zunanjih
usposabljanj, ki bi vas pritegnila, vzbudila zanimanje,
in željo po novih znanjih ter napredku. Menim, da je
to ne le najboljša, pač pa tudi najbolj prava pot k
uspešni izvedbi usposabljanj.
Notranje usposabljanje (praktični del) – prikaz razstavljanja
elektronske opreme
6
Interno glasilo Snaga d. o. o.
UTRINKI
V zadovoljstvo in z doseženim skupnim ciljem
prvega notranjega usposabljanja, pa naj tokrat
zaključim z »izposojo« vtisov udeležencev slednjega:
»Seznanila sem se z meni popolnoma neznanim področjem, s
katerim se sicer srečujem vsak dan. Tako prestavitev
transformerja kot predavanje g. Kosija je bilo izredno.
Predstavitev in izvedba delavnice brez pripomb, le iskrene
pohvale. S ponosom sem se je udeležila.«
»Seznanil sem se s področjem, ki mi je bilo do sedaj manj
poznano. Predstavitev, tako praktični kot predstavitveni del sta
potekala brez pripomb. Predlagam, da se tema predstavi tudi
ostalim sodelavcem, ki sedaj niso bili vključeni. Pritegnil me je
praktičen prikaz razčlenitve odpadnega materiala kot tudi zelo
zanimiva predstavitev g. Kosija.«
»Pritegnila me je celotna predstavitev, tako sproščeno
predavanje predavatelja, kot dobra organizacija.«
»Od usposabljanja nisem pričakoval niti pol toliko dobre
predstavitve. Interna usposabljanja bi bila lahko večkrat.«
Notranje usposabljanje (praktični del) – prikaz razstavljanja
elektronske opreme
Piše: Branko Kosi
V dneh 19. 9. in 20. 9. 2013 je v Podčetrtku spet potekala,
sedaj že tradicionalna 3. Problemska konferenca
komunalnega gospodarstva v organizaciji Zbornice
komunalnega gospodarstva, ki je organizirana v sklopu
gospodarske zbornice Slovenije.
Tema letošnje konference je bila optimizacija
poslovanja komunalnega gospodarstva oz. iskanje
odgovorov na vprašanja, kot so: Kako učinkovito je
zagotavljanje komunalnih storitev v Sloveniji, kaj in
na kakšen način lahko na tem področju izboljšamo?
Kako učinkovito je zagotavljanje komunalnih storitev v Sloveniji?
Na konferenci so sodelovali skoraj vsi deležniki
komunalnega področja, kot so izvajalci, zbornica,
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO),
predstavniki gospodarstva, predstavniki civilne
iniciative in drugi individualni predstavniki.
Manjkali so morda le predstavniki z ministrstev za
finance in gospodarstvo.
Prvi dan je bila osrednja tema povezovanje
komunalnih dejavnosti v smislu zagotavljanja visoke
kvalitete storitev ob hkratnem nižanju stroškov. Pri
tem se je eden od predavateljev osredotočil na
poslovno odličnost, ki bi v vseh ozirih zagotavljala
dolgoročnost smiselnega vsestranskega razvoja
(kakršnekoli) dejavnosti. Pri tem je poudarjal tako
elemente, ki so pomembni za kvaliteto in stroške
opravljenih storitev, kot tudi elemente, s katerimi to
dosegamo – ljudje, zaposleni. Slovenija je v
evropskem merilu večje mesto z dvema milijonoma
ljudi.
Področje komunalnih storitev zahteva vedno višje
okoljske standarde, ki s seboj nehote prinašajo višje
stroške storitve. Zato bo za doseganje komunalnega
razvoja, ki ga bomo še zmogli plačevati, nujno
potrebno
združevanje
predvsem
znanja
in
organiziranosti
za
doseganje
optimizacije
komunalnih storitev.
Prikazani so bili primeri združevanja občin za
izvajanje določenih komunalnih storitev iz tujine.
Primer iz Nizozemske je pokazal, da so proces
združevanja na področju oskrbe z vodo pričeli leta
1957, kjer so od takratnih 200 komunalnih podjetij
končno pristali pri 10-ih podjetjih na območju celotne
Nizozemske. Proces je trajal precej dolgo, saj so
najprej le omogočili zakonske podlage za
prostovoljno združevanje, kasneje so združevanje
predpisali z zakoni. Podobne izkušnje so tudi iz
drugih evropskih držav.
7
UTRINKI
Interno glasilo Snaga d. o. o.
V Nemčiji so na podobni podlagi združili mesta, ki
združena obsegajo 5 milijonov ljudi. Znotraj teh
povezanih občin imajo enotno organizacijo ravnanja
s komunalnimi odpadki in drugimi komunalnimi
storitvami. Nemčija sedaj pripravlja zakonske
osnove, s katerimi naj bi uvedla prisilno povezovanje
občin v obdobju naslednjih 5-ih let. S tem nameravajo
poenotiti in optimizirati komunalno dejavnost.
Ponovno je bil velik poudarek na pripravi
primerjalnih kriterijev, ki bi bili osnova za
optimizacijske procese v komunalnih podjetjih v
Sloveniji. Za opredelitev teh kriterijev naj bi bila k
sodelovanju povabljena tudi Zbornica komunalnega
gospodarstva.
Naslednji dan so bila izvedena vzporedna
predavanja po tematskih sklopih. Na sklopu
Ravnanje z odpadki smo imeli tudi dva predstavnika
iz tujine – Nemčije. Prvi, g. Ernie Beker iz podjetja
RTT-Steinert GmbH iz Zittaua v Nemčiji, je govoril o
tehnikah in tehnologijah avtomatskega sortiranja
odpadkov, s poudarkom na sposobnosti slednjih.
Predavanje je bilo izvedeno v dveh delih – prvi,
tehnični
del,
je
prikazal
način
optičnega
prepoznavanja materialov in stanje tehnike, v
drugem delu je bil prikazan primer tehnološkega
sestava avtomatske sortirnice suhih mešanih
komunalnih odpadkov, ki je precej presenetil
občinstvo. Do sedaj je bila večina domačih
strokovnjakov namreč prepričana, da avtomatsko
sortiranje ekonomsko vzdrži le pri zelo velikih
količinah. Prikazan primer gosta iz Nemčije je potrdil
še predstavnik podjetja Kostak iz Krškega.
S tem predavanjem je bil podan odgovor, kako je
mogoče procese ravnanja z odpadki optimizirati s
pomočjo mehanske tehnike sortiranja.
Drug gost iz Nemčije, prof. dr. Klaus Gellenbeck,
direktor inštituta INFA GmbH iz Ahlena v Nemčiji,
je v prvem delu prikazal stanje ravnanja z odpadki v
Evropi in Nemčiji, v svojem drugem delu pa se je
osredotočil na informacijsko podporo pri oblikovanju
in izvajanju projektov optimizacije logističnih
procesov zbiranja odpadkov.
Dr. Viktor Grilc iz Visoke šole za varstvo okolja iz
Velenja se je osredotočil na prikaz sodobnih
postopkov
izkoriščanja
energetske
vsebnosti
odpadkov. Svoj nazorni prikaz je zaključil z mislijo,
da
bodo
verjetno
tehnologije
energetskega
izkoriščanja odpadkov v prihodnje temeljile na
uplinjanju odpadkov ter kasnejšem kemičnem ali
energetskem izkoriščanju tako pridobljenih plinov.
Zadnji v tem tematskem sklopu je predaval g. Branko
Ravnik iz MKO, ki je predstavil prihajajoče
spremembe obstoječe zakonodaje.
Še največ polemike je bilo pri Uredbi o odpadni
embalaži, kjer je že četrto leto zapored stanje
prevzema komunalne odpadne embalaže vse slabše.
Rešitve so obljubljene že v naslednjem tednu, in sicer
za tekoče težave, sistemske pa v kratkem. Družbam
za ravnanje z odpadno embalažo je bilo zagroženo,
da v kolikor ne bodo prevzemale vse nastale
komunalne OE, bo MKO popolnoma prenovil
Uredbo in to tako, da tega področja več ne bodo
urejali proizvajalci sami, temveč bo področje uredila
država.
Kar pestro diskusijo je spodbudila nova Uredba o
ravnanju s komunalnimi odpadki, ki je še v pripravi
in ki v 4. členu omogoča, da bi izvorni povzročitelji
(občani) sami predajali papir in kovine neposrednim
prevzemnikom, in ne komunalnim podjetjem. Tukaj
dokončne odločitve še ni.
Za konec naj dodam še tole:
Politika države je zelo močan tvorec delovanja
komunalnega gospodarstva, tako v Sloveniji kot tudi
drugod po svetu. Po besedah mojega sogovornika iz
Nemčije dr. Gellenbecka je od sedanjih volitev v Nemčiji
odvisno, ali bodo večje pristojnosti pri ravnanju s
komunalnimi odpadki dobila javna podjetja ali pa
gospodarstvo.
Koliko lahko to vpliva na odločitve v Sloveniji?
Piše: Petra Hercog
Jesen zažari v svojih najlepših barvah prav na tržnicah, saj
se na prodajnih mizah pojavi veliko različnih pridelkov,
ljudje pa pričnemo razmišljati tudi o ozimnici. Zato je
jesenski čas na tržnicah najbolj pester letni čas, in upamo,
da boste njegov utrip z obiskom katere od tržnic, ki živijo
na območju Mestne občine Maribor, ujeli tudi vi.
Po tržnici Tezno še prenova tržnice na Taboru
Medtem ko smo letos spomladi odprli nov prodajni
plato tržnice Tezno, smo v poletnem času prav na tej
tržnici pričeli uvajati namizne prte različnih barv, ki
bodo pri nakupu pomagali predvsem kupcem. Rjavi
8
UTRINKI
Interno glasilo Snaga d. o. o.
prti pomenijo, da so izdelki, ki se prodajajo, zrasli na
domači zemlji in jih je branjevec, ki jih prodaja,
pridelal sam. Prt modre barve pa pomeni, da
branjevec ne prodaja svojih izdelkov, zato je smiselno
povprašati po njihovem izvoru. Na tem mestu morda
še eno opozorilo. Niso vsi, ki imajo na mizah modre
prte, preprodajalci, o katerih se je v preteklem
obdobju veliko pisalo v medijih. Preprodajalci so
samo tisti, ki v večjih nakupovalnih središčih kupijo
izdelke in jih nato prodajajo na tržnicah, medtem ko
lahko imajo modre prte tudi tisti, ki so od različnih
kmetov kupili izdelke in jih zdaj prodajajo na
tržnicah.
Otvoritev taborske tržnice bo v soboto, 12. oktobra,
med 9. in 11. uro, zato vas na dogodek že sedaj
vljudno vabimo.
Takšen paradižnik je polnil mize na mariborski tržnici
Tržnica v tem času je polna darov jeseni
Naslednja lokacija mariborskih tržnic, ki bo doživela
prenovljeno podobo, je tržnica Tabor. Skrita v
podhodu med Kardeljevo cesto in Cesto proletarskih
brigad, ponuja vsak dan sveže sadje in zelenjavo, ob
sredah, petkih in sobotah pa tudi sveže meso. Njena
osvežena podoba je posledica slikopleskarskih del, ki
so potekala v notranjosti in na zunanjih površinah
tržnice, zamenjali smo luči v prostoru tržnice,
prebarvali in posodobili prodajne mize, na velika
stekla pa namestili prosojne nalepke, ki dajo prostoru
prav poseben pečat. Seveda bomo pred uradno
otvoritvijo tudi na tej tržnici uvedli namizne prte –
podobno kot na tezenski. Rjave, ki pomenijo domačo
pridelavo in modre, ki pomenijo vse drugo.
Bo osrednja tržnica doživela novo streho?
Marsikdo se pred zimsko sezono sprašuje, kaj bo s
streho na osrednji mariborski tržnici. Trenutno tečejo
resni in intenzivni pogovori, za katere upamo, da
bodo rezultirali v soglasje o postavitvi montažne
strehe na Vodnikovem trgu. Prepričani smo, da lahko
s kančkom dobre volje vseh vpletenih strani
zaključimo to kalvarijo tako, da bodo zadovoljni tako
branjevci kot obiskovalci. Ne nazadnje smo vsi mi v
službi prav njih.
Piše: Martina Krajnc
Na izboru javnega razpisa za sofinanciranje vseživljenjske
karierne orientacije za delodajalce in zaposlene 2013 nismo
uspeli.
V maju 2013 se je Snaga d. o. o. prijavila na javni
razpis Javnega sklada RS za razvoj kadrov in
štipendiranje, za sofinanciranje vseživljenjske
karierne orientacije za delodajalce in zaposlene 2013.
S prijavo je Snaga d. o. o.
zasledovala cilje – biti
izbrani za sofinanciranje
naslednjih
vsebin:
usposabljanje ključnega
Ponudba je raznovrstna in kakovostna
9
Interno glasilo Snaga d. o. o.
kadra za izvajanje letnih razvojnih razgovorov;
profiliranje zaposlenih za ugotavljanje njihovih
talentov, potencialov, preferenc in kompetenc ter
izdelava načrta osebnega in poklicnega razvoja
zaposlenih; izvajanje skupinskega coachinga ter
izvedba usposabljanja na področju osebnega in
kariernega razvoja ter pridobivanje »mehkih«
kompetenc za zaposlene v podjetju. V prijavljene
vsebine bi vključili 90 % zaposlenih.
S prijavljenimi vsebinami je bil namen podjetja Snaga
d. o. o. zasledovati dosego ciljev, ki smo si jih
zastavili na področju izboljšanja kadrovskega
potenciala ter posledično operativnih ciljev
poslovanja, zajetih v poslanstvu in viziji podjetja.
Žal s prijavo na razpis in s tem z vlogo za
sofinanciranje predvidenih vsebin nismo uspeli, o
čemer smo bili obveščeni s sklepom Javnega sklada
RS za razvoj kadrov in štipendiranje.
UTRINKI
prostoru je bila tako uporabnikom na voljo pijača
samo v povratni embalaži, z uporabo katere so
organizatorji prispevali tudi v dobrodelne namene
Zveze prijateljev mladine.
Posebnost letošnjega maratona je bil tudi nekoliko
razširjen prireditveni prostor maratona na Trgu
svobode in Trgu Leona Štuklja, ki so ga popestrili
tudi prenosi tekem evropskega prvenstva v košarki,
kar je posledično za nas pomenilo tudi nekoliko
povečan obseg del.
Slavko Kumek odlično odtekel
Največja dvodnevna rekreativna prireditev v
Mariboru je seveda zanimiva tudi po rezultatski
plati. Prav posebej je potrebno izpostaviti udeleženca
tekaškega dela preizkušnje, našega sodelavca Kumek
Slavka, ki je zastopal podjetje Snaga d. o. o., in ki se je
udeležil 10 kilometrskega maratona. Izmed 433
udeležencev 10 kilometrske preizkušnje je zasedel
odlično 15. mesto, s časom 00:37:24. Kot navaja
gospod Kumek, se tega in podobnih tovrstnih
tekmovanj v bližnji in širši okolici udeležuje redno in
z velikim veseljem. Med najbolje uvrščenimi 58
tekmovalci je bil tako s 56 leti najstarejši tekmovalec
navedene preizkušnje, kar je seveda vrhunski uspeh
in dosežek. Iskrene čestitke!
Piše: Suzana Gruber
Eko Maraton postaja iz leta v leto tradicionalen del
jesenskega dogajanja v Mariboru, drugi vikend v
septembru je v dvodnevnem programu zajel 114 in 70
kilometrski kolesarski preizkušnji ter 21 in 10 kilometrski
tekaški preizkušnji.
Maratonski tek vse številčnejši
Najbolje pripravljeni udeleženci maratona so se tudi
tokrat lahko pomerili v posebnosti Eko Maratona, v
duatlonu, v katerem se tekmovalci med seboj
pomerijo v seštevku 114 kilometrskega kolesarskega
maratona in teka na 10 kilometrov. Tudi letos so
organizatorji zabeležili okoli 4.000 udeležencev in
množičen obisk ob progah. Prireditve, ki letos poteka
že četrtič zapored, se vse bolj množično udeležujejo
tudi obiskovalci iz tujine, predvsem iz Hrvaške,
Avstrije in Srbije.
Prireditev vsako leto poteka ne le v športnem, pač pa
tudi v dobrodelnem in ekološkem duhu. Eko
Maraton v skladu s svojim imenom promovira okolju
prijazno razmišljanje, zdrav način življenja ter
spoštljiv odnos ljudi do narave. Na prireditvenem
Naš sodelavec Slavko Kumek je zasedel 15. mesto v teku na 10 km
Prireditev je bila tudi letos odlično organizirana, tudi
s strani naših ekip, ki so dežurale na terenu, in si za
organizacijo prireditve zaslužijo vsekakor odlično
pohvalo.
Glede na to, da se je center Maribora v času maratona
spremenil v pravo športno središče, ki je privabil
ogromno množico, tako tekmovalcev kakor tudi
obiskovalcev, tudi podatek, da je bila tako v soboto
10
UTRINKI
Interno glasilo Snaga d. o. o.
kakor v nedeljo dežurna le po ena intervencijska
ekipa našega podjetja, pove, da je bila organizacija
tekmovanja na resnično visoki ravni.
prijavljenih programov bomo urejali javne površine,
avtobusna postajališča in javna parkirišča na območju
Mestne občine Maribor, sanirali nekatera divja
odlagališča, uredili površine igral in zapuščenim
živalim zagotovili nadstandardno oskrbo.
Športni praznik v Mariboru
Nova znanja in delovne izkušnje povečajo zaposlitvene možnosti
Tako je za naše zaposlene, ki se običajno srečujejo s
katastrofalnimi posledicami veseljačenja, bilo to
čiščenje resnično skromen zalogaj. Kot navedeno, je
bila vsak dan aktivirana ekipa s poltovornim vozilom
in dvema ročnima čistilcema, sam center mesta in
obe trasi za tekaški del maratona, pa so bili v nedeljo
tudi temeljito očiščeni in pometeni s pometalnim
strojem. Na Trgu Leona Štuklja in na Trgu svobode
sta za ves čas dogodkov, ki so se odvijali, dežurala
dva ročna čistilca, ki sta skrbela, da so bila prizorišča
ves čas čista in urejena. V dveh dneh prireditev na
področju mesta Maribor je bilo tako zbranih 22 m3
mešanih komunalnih odpadkov.
V kolikor bomo na razpisu programov javnih del
izbrani za vse prijavljene programe, se nam bo v
delovnem procesu z oktobrom (v trajanju najdlje do
izteka leta 2013, v odvisnosti od programa),
pridružilo 15 brezposelnih oseb, ki bodo pod
mentorstvom zaposlenih pomagali pri doseganju
zastavljenih ciljev prijavljenih programov.
Ne glede na brezhibno organizacijo dogodkov, pa se
je ponovno izkazalo, kakor po vseh javnih
prireditvah v Mariboru, da je sodelovanje z našim
podjetjem in našimi ljudmi nepogrešljivo.
Piše: Darinka Šlauer
Štiriletni mandat članom Sveta delavcev se je iztekel, zato
so stekle aktivnosti volitev in imenovanja novih članov. Za
potrebe izvedbe volitev je bila imenovana volilna komisija.
Kot predsednica volilne komisije sem objavila razglas
za volitve novih članov, ki bodo delavce zastopali v
naslednjem štiriletnem mandatu. Naj omenim, da je
imel vsak, ki je zaposlen v podjetju več kot 1 leto,
možnost kandidiranja za člana Sveta delavcev.
Piše: Martina Krajnc
V septembru 2013 je Snaga d. o. o., kot izvajalec, na
pobudo in v sodelovanju z Mestno občino Maribor, kot
naročnikom, podala prijavo oz. ponudbo za izbor programa
javnega dela v letu 2013.
Programi javnih del so predvideni v katalogu
programov javnih del po razpisu. Snaga d. o. o. je
podala ponudbe za izbor štirih programov, od tega
tri za program naravovarstva in komunale, in sicer
na področju urejanja in vzdrževanja javnih površin
ter eno za program na področju kmetijstva, in sicer s
področja skrbi za zapuščene živali. V okviru
Komisija je v določenem času prejela dvanajst
predlogov za člane Sveta delavcev. Od tega je devet
kandidatov predlagal sindikat, trije kandidati pa so
zbrali dvajset podpisov s strani delavcev. Člani
komisije za izvedbo volitev smo na prvem sestanku
določili datum za izvedbo predčasnih in rednih
volitev, pripravili gradivo in imenovali člane
volilnega odbora.
Zapisniki so bili izobešeni na vseh oglasnih deskah
podjetja.
Dne 17. 9. 2013 so člani volilnega odbora opremili
prostor volišča s pregradnimi stenami in zaprto
11
Interno glasilo Snaga d. o. o.
volilno skrinjico. Od kadrovske službe so pridobili
volilni imenik, kjer je bilo vpisanih 185 zaposlenih, ki
so imeli pravico glasovati. Glasovalo je 105
zaposlenih, le ena glasovnica je bila neveljavna. Iz
navedenih rezultatov je razvidno, da se zaposleni
zavedajo, da jih bodo člani Sveta delavcev zastopali
pri pomembnih odločitvah v podjetju. Volilna
komisija je na osnovi zapisnika volilnega odbora
ugotovila, da so bili izvoljeni v Svet delavcev
naslednji kandidati:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Justinek Peter
Vargazon srečko
Božič Zdenko
Zorman Zdravko
Hren Danijel
Korošec Dejan
Soršak Sebastijan
Gruber Suzana
Smiljan Olga
Izvoljenim kandidatom želim veliko uspeha!
Aktivnosti za izvolitev dveh članov Sveta delavcev v
Nadzorni svet podjetja so v danem trenutku še v
teku.
Spoštovane sodelavke in sodelavci!
Novoizvoljeni člani Sveta delavcev podjetja Snaga d. o. o. se
zahvaljujemo volilni komisiji in volilnemu odboru ter vsem
volivcem za izkazano zaupanje, ki nas zavezuje k trdemu in
odgovornemu delu v mandatu, ki je pred nami.
Iskrena hvala!
Člani Sveta delavcev
Piše: Matej Šnuderl
Skozi javne razpise v obdobju zadnjega pol leta smo in še
bomo ojačali vozni park podjetja z vozili in delovnimi stroji
ter uredili dobavo goriva in maziv. V teku je še razpis za
prevzemnika različnih vrst odpadkov ter dobavitelja
tehnologije in izvajalca izgradnje objekta za obdelavo
mešanih komunalnih odpadkov.
Nov čelni nakladalec že v pogonu, prav tako dva nova
»furgona«
Konec letošnjega maja se je izvedla primopredaja
čelnega nakladalca znamke Liebherr. Težko
UTRINKI
pričakovani delovni stroj, ki smo ga na javnem
razpisu izbrali letošnjega januarja, tako že uspešno
preklada odpadke na lokaciji predhodnega skladišča
za odpadke (»kompostarne«).
Junija smo začeli poslovati po novi pogodbi za
dobavo dizelskega goriva za obdobje dveh let.
Najugodnejši ponudnik je bil ponovno Petrol, ki pa
nam je ponudil še precej ugodnejšo ceno, kot smo jo
imeli doslej.
Istega meseca smo naš vozni park obogatili z dvema
novima,
lahkima
tovornima
voziloma
oz.
»furgonoma« znamke FIAT Doblo, ki bosta
namenjeni predvsem prevozu komunalnih posod.
Vozili je priskrbelo podjetje Avto Triglav.
Trije novi smetiščarji na dvorišču konec leta
Do konca junija smo zaključili tudi javni razpis za
dobavo treh troosnih smetarskih vozil. Vozilo s
potisno ploščo (šasija MAN, nadgradnja Atrik),
namenjeno za ruralno zbirno območje, bo dostavilo
podjetje Atrik. Dve vozili z vrtljivim bobnom (šasija
MAN, nadgradnja M-U-T – t. i. Rotopress) bo
dostavilo podjetje Eko lux, in sicer eno za ruralno in
eno za urbano zbirno območje. Vozili za ruralno
zbirno območje bosta dodatno opremljeni s pogonom
Hydrodrive. Gre za občasno vklopljiv hidrostatični
pogon prednjih krmiljenih koles za obvladovanje
zahtevnejših terenov na neutrjenih poteh. Vsa tri
vozila pričakujemo v Snagi še pred zaključkom tega
leta.
Naša vozila seveda ne morejo delovati brez
najrazličnejših maziv. Razpis zanje smo zaključili v
prvi polovici julija, eno leto pa nam jih bo dobavljal
že dosedanji prodajalec, podjetje Q5-Trade. Ločeno
smo izbrali še dobavitelja olja, in sicer za potrebe
obeh enot motorgeneratorja s plinskim motorjem na
plinskih elektrarnah na Pobrežju in v Dogošah,
dobavitelj je Petrol.
Dosedanje vozilo za prevoz fekalij je bilo eno
najstarejših v Snaginem avtoparku. Ker pa gre za
dejavnost, ki se izvaja le občasno, se nismo odločili za
nabavo novega, ampak rabljenega, a precej
»novejšega«. Tako smo v javnem razpisu dobili
ugodno ponudbo podjetja Svet strojev, ki je
poskrbelo za uvoz primernega vozila iz Berlina.
Osem let staro vozilo znamke DAF, z nadgradnjo
Whale, tako že dobra dva meseca opravlja svojo
nalogo.
Letos je napočil tudi čas za novega »velikega«
pometača cest. Na naš julijski razpis so prispele štiri
ponudbe, ponovno pa je bilo najugodnejše podjetje
Eko lux. Vozilo Mercedes Benz (novi) Axor z
nadgradnjo M-U-T pričakujemo v Snagi še letos.
12
Interno glasilo Snaga d. o. o.
Razpisa za oddajo odpadkov v obdelavo in dokončno
oskrbo in izgradnjo objekta obdelave odpadkov še v teku
V teku je javni razpis za prevzem, obdelavo in
dokončno oskrbo štirih sklopov odpadkov: mešanih
komunalnih odpadkov, kosovnih odpadkov, ločeno
zbranih biološko razgradljivih odpadkov in
odpadkov, ki nastanejo pri čiščenju cest. Odpiranje
ponudb smo že izvedli, glede na prve ocene pa lahko
upravičeno pričakujemo, da kljub zelo neugodni
situaciji, oddaja odpadkov v obdelavo in
odstranjevanje ne bo poslabšala poslovanja našega
podjetja.
Javni razpis za izbiro dobavitelja tehnologije in
izvajalca izgradnje objektov za obdelavo mešanih
komunalnih odpadkov v Mariboru, ki smo ga
objavili že lanskega decembra, je prav tako še v teku.
Nanj se je namreč pritožilo nam neznano podjetje,
Razvojni center PREKO iz Gornje Radgone, ki se na
razpis tokrat sploh ni prijavilo. Po sistemu »tudi
slepa kura zrno najde« so se pritožili skoraj na vse,
kar smo zapisali v razpisni dokumentaciji – in uspeli.
Državna revizijska komisija je sicer zavrgla skoraj vse
njihove pripombe, razen dveh, dokaj nepomembnih.
Zaradi njiju pa smo bili vseeno primorani razpis
vrniti tako rekoč na začetek. To podjetje se ponovno
ni prijavilo, kar kaže na očitno »nagajanje« brez
resnega namena udeležbe! Pred kratkim pa je začela
veljati tudi sprememba zakonodaje, ki bo lahko
podobne nečedne posle v prihodnje vsaj delno
preprečila.
UTRINKI
mačjih mladičev ni presenetila, smo v spomladanskih
mesecih nabavili transportne bokse, kamor smo
preko poletja nastanili mačje mladiče.
Mačke smo zaradi njihove številčnosti naselili v dodatnih mobilnih
boksih
Takoj ob sprejemu mačke klinično pregledamo,
testiramo na mačji aids in mačjo levkozo, jim
apliciramo zdravila proti parazitom in cepimo proti
mačjim virusnim boleznim. Mačke ostanejo v
karanteni najmanj 14 dni in so po opravljenih
posegih pripravljene za oddajo in tako čakajo na
odgovornega posvojitelja.
Naše muce imajo v skupnem prostoru pravo igralnico
Piše: mag. Mojca Bandur Križanec
Zavetišče za živali Maribor je praznovalo 17. 9. 2013
prvo obletnico delovanja interne veterinarske
ambulante za sprejete živali v zavetišče. Leto je hitro
minilo in ponosni smo na opravljeno delo.
Veseli smo, da smo uspeli s pomočjo Društva za
zaščito živali v prvi polovici leta kastrirati oz.
sterilizirati 241 prostoživečih mačk, kar pomeni, vsaj
upajmo, da bo naslednje leto manj zavrženih mačk
po različnih lokacijah.
V lanskem poletju je bil v zavetišču velik problem
prenaselitve, ker je bila številka zapuščenih živali
zelo visoka in je bila tudi obolevnost živali
posledično zelo visoka. Da nas letošnja populacija
Trenutno je v zavetišču nastanjenih 78 psov in 136
mačk, ki čakajo na novega lastnika. Če ste mogoče
razmišljali, da bi imeli doma hišnega ljubljenca, se
oglasite pri nas v Zavetišču za živali Maribor,
Avtomobilska ulica 25, 2000 Maribor.
V soboto, 21. 9. 2013, smo ponovno izvedli
izobraževanje za sprehajalce psov, ki so v zavetišču
zelo zaželeni, saj se trudimo, da gre vsak pes vsaj
enkrat na dan na sprehod v naravo. Ponovni termini
o izobraževanju sprehajalcev bodo objavljeni na
spletni strani zavetišča.
V oktobru bomo v okviru Svetovnega dneva živali, s
sodelovanjem Srednje ekonomske šole, organizirali
dan odprtih vrat. Točni datum prireditve bo
objavljen na naši spletni strani in v javnih medijih.
Na dogodek ste seveda vljudno vabljeni.
13
UTRINKI
Interno glasilo Snaga d. o. o.
odpadne elektronske opreme, pri čemer nam je
pomagalo podjetje Gorenje Surovina.
Piše: Petra Hercog
Pod tem sloganom je septembra stekla akcija našega
podjetja in podjetja Zeos, ki se je koncentrirala na ločeno
zbiranje odpadne elektronske opreme.
Učenci so bili navdušeni ob opazovanju razstavljanja televizorjev
Multimedijsko vozilo E-transformer
Z napredkom in razvojem novih tehnologij postaja
življenjska doba e-opreme vse krajša. Nakup novih
izdelkov in hitro menjavanje produktov prispeva k
temu, da količina e-odpadkov raste; v primerjavi z
ostalimi odpadki kar trikrat hitreje. Mnogi e-odpadki
vsebujejo redke surovine, drugi pa za okolje nevarne
sestavine. Če jih oddamo na ustrezna zbirna mesta s
tem omogočimo njihovo ustrezno predelavo in s tem
privarčujemo surovine in energijo.
Prav zato smo na zbirnih centrih v Mariboru,
Lovrencu na Pohorju, Rušah, Selnici ob Dravi,
Kungoti, Pesnici in v Staršah želeli čim več občank in
občanov motivirati za to, da bi odpadno elektronsko
opremo pripeljali na zbirne centre. Če so to storili
med 7. in 27. septembrom, so izpolnili kupon, s
katerim so sodelovali v nagradnem žrebanju, v
katerem smo podelili dva nova hladilnika in nekaj
praktičnih tolažilnih nagrad. Ker je zaključno
žrebanje potekalo po zaključku redakcije te številke
Utrinkov, vam bomo dogodek podrobneje predstavili
v naslednji številki.
Vsako od sodelujočih občin pa je v času trajanja
akcije zbiranja odpadne elektronske opreme, obiskal
tudi E-transformer, velik tovornjak, ki v svoji
notranjosti skriva vse odgovore o ravnanju z
odpadno elektronsko opremo in je bil v ponedeljek,
23. septembra, postavljen tudi pred našim podjetjem.
V sodelujočih občinah smo ga postavili pred osnovne
šole, otrokom pa predstavili tudi proces razgradnje
Marsikdo si ne zna predstavljati, kako izgleda
razstavljen televizor, ali pa, na koliko delov je
mogoče razstaviti osebni računalnik. Zato so bile
delavnice tako zanimive kot poučne, še enkrat več pa
so dokazale, da je skrb za naš planet skrb vseh nas, in
naša odgovornost je, da z odpadki ravnamo
odgovorno in skrbno.
Piše: Irena Bartok
Le še nekaj korakov nas loči do pridobitve osnovnega
certifikata Družini prijazno podjetje. Verjamem, da bodo ti
koraki uspešni, še uspešnejši pa morajo seveda biti tisti, ki
sledijo njegovi pridobitvi … To so koraki implementacije
družini prijaznih ukrepov v vsakodnevno poslovanje
podjetja.
S pomočjo projektne skupine do ukrepov
Kot imenovana predstavnica podjetja pri vodenju
postopka pridobitve Družini prijazno podjetje (DPP)
sem oblikovala 11-člansko projektno skupino, katere
naloga je bila skozi dve organizirani svetovalni
delavnici opraviti izbor ukrepov, ki jih bo podjetje
izvajalo v prihodnje, v prid družini prijaznega
podjetja. Projektno skupino so sestavljali Srečko
Vargazon, Milan Keuc, Mojca Bandur Križanec,
Danijela Holcman, Jadranka Koban, Leopold Rola,
Sandi Bukovec, Mateja Krajnc, Boštjan Harc, Boštjan
Vaupotič in Irena Bartok. Obveznost projektne
skupine je bila opraviti ožji izbor ukrepov, ki naj jih
podjetje uvaja v prid družini prijaznega podjetja.
Delo projektne skupine je bilo zahtevno, saj je bilo
14
UTRINKI
Interno glasilo Snaga d. o. o.
potrebno upoštevati raznoliko strukturo zaposlenih,
številne delovne procese, pa tudi dejanske možnosti
družbe. Po opravljenem izboru ukrepov so vse
obveznosti članov projektne skupine ugasnile.
Izbranih je bilo 14 ukrepov (10+4)
Konec avgusta je bila organizirana 1. svetovalna
delavnica, ki jo je vodil zunanji svetovalec, in na
kateri se je projektna skupina seznanila z vsemi
možnimi ukrepi na osmih področjih aktivnosti
(delovni čas, organizacija dela, delovno mesto,
politika informiranja in komuniciranja, veščine
vodstva, razvoj kadrov, struktura plačila in
nagrajevani dosežki, storitve za družino). Rezultat 1.
delavnice je bilo 24 izbranih ukrepov, od katerih so
bili štirje obvezni, dvajset ukrepov pa je predstavljalo
vsebino, ki jo je projektna skupina podrobneje
obravnavala na svoji 2. svetovalni delavnici v začetku
septembra.
Na drugi delavnici, na kateri so bili prisotni vsi člani
projektne skupine in Suzana Gruber, kot moja
namestnica, smo ocenjevali vseh 20 izbranih ukrepov
iz 1. delavnice. Naša ključna vprašanja so bila:





koliko bodo zaposleni koristili te ukrepe,
v kolikšni meri so ukrepi koristni za
zaposlene,
v kolikšni meri so ukrepi koristni za podjetje,
kaj je potrebno za njihovo izvedbo in
kako se bo merila uspešnost ukrepov?
Na podlagi tehtnih razmislekov je projektna skupina
na 2. svetovalni delavnici opravila izbor in izmed 20
ukrepov izbrala 10 takih, ki naj jih podjetje uvaja v
poslovanje, skupaj s seveda še štirimi, ki
predstavljajo obvezne ukrepe vsakega podjetja, ki se
odloči za pridobivanje certifikata DPP.
Vodstvo je potrdilo in sprejelo 12 ukrepov (8+4)
Po 2. svetovalni delavnici so bili izbrani ukrepi
projektne skupine, iz strani svetovalca in
predstavnice, predstavljeni vodstvu podjetja. Po
prevetritvi vseh izbranih ukrepov se je vodstvo
odločilo in sprejelo 12 ukrepov, 8 ukrepov izbranih iz
strani projektne skupine in seveda 4 obvezne ukrepe.
Vseh 12 ukrepov se bo v prid družini prijaznega
podjetja pričelo izvajati v podjetju v prihodnje.
Nekateri od sprejetih ukrepov se neformalno ali v
delni obliki sicer v podjetju že izvajajo, z njihovim
sprejetjem v okviru certifikata DPP pa bodo postali
čisto formalen ukrep in aktivnost, ki se mora
obvezno izvajati, v kolikor želimo ohranjati certifikat
DPP.
Obveza za pridobitev osnovnega certifikata je
sprejetje sedmih ukrepov (3+4). V sled tega, da smo
se v našem podjetju skupaj z vodstvom odločili za
pet ukrepov več kot je obvezno, lahko verjamemo, da
v podjetju stremimo k večanju motivacije zaposlenih,
večjemu zadovoljstvu zaposlenih in zmanjšanju
njihovega stresa, zmanjšanju stroškov, povezanih s
fluktuacijo zaposlenih, večanju ugleda pri poslovnih
partnerjih, naših uporabnikih in v družbi nasploh ter
večanju konkurenčnosti podjetja. Vse to so namreč
prednosti, ki jih prinaša aktivna, družini prijazna
politika podjetja.
In kateri so naslednji koraki?
Na podlagi sprejetih ukrepov s strani vodstva
podjetja je trenutno v fazi izdelava Izvedbenega
načrta implementacije izbranih ukrepov v poslovanje
podjetja, ki mora zajemati natančen opis ukrepov in
ciljev, časovni okvir, glavne mejnike, odgovorne
osebe ter pričakovane in merljive rezultate.
Izdelan načrt implementacije presoja in ocenjuje
revizorski svet in na podlagi pozitivne ocene sledi
podelitev osnovnega certifikata DPP, katerega
podelitev, v primeru pozitivne ocene, pričakujemo v
naslednjem mesecu.
Po
podelitvi
osnovnega
certifikata
sledi
implementacija oziroma uvajanje ukrepov v
poslovanje v skladu z zapisanim v izvedbenem
načrtu. Njihovo uvajanje se spremlja v naslednjih
treh letih na podlagi letnih poročil o napredku
njihove implementacije. Po pozitivni oceni vseh
poročil s strani svetovalca/revizorja pridobimo polni
certifikat DPP.
Zatem sledi novo triletno obdobje z novimi,
dodatnimi ukrepi. 
Sprejeti ukrepi za izvajanje politike DPP
SNAGA, d.o.o.
Obvezni ukrepi
1. Komuniciranje z zaposlenimi
2. Komuniciranje z zunanjo javnostjo
3. Raziskave med zaposlenimi o usklajevanju dela in družine
4. Izobraževanje vodij na področju usklajevanja dela in družine
Dodatni ukrepi
5. Otroški časovni bonus – vstop v šolo in uvajanje v vrtec
6. Tim za usklajevanja poklicnega in družinskega življenja
7. Informiranje o prihaj. spremembah, pomembnih za zaposlene
8. Brošure
9. Dan odprtih vrat
10. Ponovno vključevanje po daljši odsotnosti
11. Ponudba za prosti čas
12. Novoletno obdarovanje otrok
Vsebine ukrepov
S samimi vsebinami ukrepov vas bomo podrobneje
seznanili po izdelanem Izvedbenem načrtu
implementacije. Redno vas bomo seznanjali z
napredkom implementacije ukrepov v okviru
15
Interno glasilo Snaga d. o. o.
prispevkov v naših Utrinkih, prav tako pa bodo
izdane posebne brošure, kar je tudi eden izmed
ukrepov, v katerih bo natančen opis posameznih
ukrepov in načrt njihovega uvajanja.
V podjetju si bomo po svojih najboljših močeh
prizadevali, da bodo zastavljeni ukrepi ob uvajanju
resnično zaživeli med vsemi zaposlenimi in tudi
postali del dolgoročnejše kulture v podjetju. Ob tem
se tudi zavedamo, da gre za dolgotrajen proces,
katerega učinki ne bodo vidni takoj. Ukrepi se bodo
uvajali postopoma, vendar bodo njihovi učinki
dolgoročni.
Pozivam vas, da pozitivno pristopite k uvajanju
ukrepov, tudi če se vas kakšen ukrep morda ne bo
neposredno dotaknil, se bo pa zato morda dotaknil
sodelavca, ki bo zato bolj učinkovit in motiviran, kar
neposredno vpliva pozitivno tako na vas kot na
podjetje.
Zavedamo se, da je uspeh podjetja odvisen predvsem od
zaposlenih, zato bomo do vseh zaposlenih izkazovali vse
več družbene odgovornosti.
Piše: Nataša Faletič
Današnji tempo življenja nas velikokrat sili v situacije, ki
krhajo naše medosebne odnosi. Dobri medosebni odnosi pa
so bili v preteklosti in bodo vedno predpogoj za osebno
srečo, zadovoljstvo in uspehe na zasebnem in poklicnem
področju.
Na temo medosebnih odnosov med ljudmi in
zaposlenimi je bilo napisanih že nešteto študij,
člankov, razprav …
Osnovne komponente zadovoljivih medosebnih
odnosov morajo biti:
 Medosebno poznavanje in zaupanje: sem spadajo
predvsem samorazkrivanje, samozavedanje in
sprejemanje samega sebe ter zaupanje, kot bistven
element. Zaupanje je tisti del, brez katerega so vsi
UTRINKI
odnosi okrnjeni in je nujno potrebno za
zadovoljujoče odnose. Zavedati se moramo, da
zaupanje
ni
nikoli
nekaj
stabilnega
in
nespremenljivega, saj ni odvisno samo od nas
samih, temveč vedno tudi od drugih soudeležencev
v medosebnih odnosih. Tako je lahko v določenih
trenutkih življenja naše zaupanje v druge visoko, a
kaj hitro se to lahko v drugi situaciji spremeni. Naše
zaupanje v določeno stvar, odnos, prijateljstvo, se
hitro poruši. Zgraditi ponovno, pa ga je težje.
 Komuniciranje: odnosi temeljijo na pogovorih.
Komuniciranje je vrlina, ki od nas zahteva, da smo
sposobni sprejemati in pošiljati sporočila, saj le to
zagotavlja, da drug drugega dobro razumemo.
 Medosebno sprejemanje in potrjevanje: v kolikor
ni obojestransko, je neuspešno. Sposobni moramo
biti sprejemati in dajati podporo.
 Reševanje konfliktov v odnosih: konflikti so
neizbežni in hkrati nujno potrebni, saj nam dajejo
možnost za nadaljnji razvoj. Ob pojavu konflikta
namreč spontano iščemo rešitve in strategije.
Pomen medosebnih odnosov je velik
»Uspešni medosebni odnosi so možni le, če
obvladamo določene spretnosti, tako imenovane
družabne ali medosebne spretnosti. Te se začnemo
učiti že takoj po rojstvu in jih izpopolnjujemo vse
življenje. Nekateri se jih naučijo s posnemanjem
staršev, mnoge spretnosti pa lahko nadoknadimo z
učenjem spretnosti v medosebnih odnosih.
Medosebni odnosi so zelo pomembni za razvoj
osebnosti, tako v emocionalnem, socialnem kot tudi v
intelektualnem smislu. Na osnovi odnosov z drugimi
ljudmi si ustvarjamo svojo identiteto. S tem, kako se
na nas odzivajo drugi ljudje, dobivamo povratne
informacije o tem, kako nas drugi zaznavajo in se
naučimo, da na podoben način zaznavamo sami sebe.
Odziv drugih nam pomaga, da razvijamo čim bolj
jasno in točno predstavo o sebi. Lastnosti, ki jih
občudujemo pri drugih, poskušamo razviti tudi pri
sebi.
Medosebni odnosi so pomembni tudi v poklicnem
uspehu. Tudi poklici, ki ne zahtevajo izrazitega dela
z ljudmi, vključujejo stike s sodelavci, nadrejenimi in
podrejenimi. Vsi ti nam lahko olajšajo delo in
pripomorejo k občutku uspešnosti ali pa so izvor
frustracij in občutkov neuspeha.« (dr. Stane Možina).
Sklepne misli…
Tok življenja nas dandanes naredi včasih zadovoljne,
drugič nezadovoljne, tretjič prijetne za druženje,
16
UTRINKI
Interno glasilo Snaga d. o. o.
četrtič grozne … Vendar se vsa ta naša
razpoloženjska nihanja kasneje odražajo na naših
odnosih, ki jih imamo z ljudmi, ki jih srečujemo v
našem vsakdanjiku. Velikokrat so naši bližnji
tolerantni za tovrstna nihanja v našem razpoloženju,
vedno pa tudi ne, in takrat so posledica konflikti, ob
katerih privrejo na dan vse stare zamere, zadeve, ki
jih v preteklosti nismo rešili, vse kar je bilo odprto in
je ostalo nedorečeno. Takrat pa je čas, da pokažemo
našo človečnost in ne dregamo še bolj v osje gnezdo,
ampak z medosebnimi odnosi, ki so tisti, ki nas ločijo
od živali, najdemo sredinsko pot, ki vodi v rešitev
nesoglasij in zamer. Kreganja, javna blatenja,
»kuhanje« zamer, namreč ne vodijo nikamor, ne na
zasebnem področju, še manj pa na poklicnem. Če se
le da, se z akterji, ki sodelujejo v naši zgodbi, odkrito
pogovorimo in damo karte na plan. Odkrit pogovor,
soočenje s težavami in nadaljnjo pobratenje
soudeleženih v konfliktu je tisto, kar medosebni
odnosi od nas zahtevajo in pričakujejo. Le tako bomo
sposobni premagovati nove težave, ki vodijo v vedno
nove konflikte, nesoglasja in krhajo naše medosebne
odnose znova in znova.
Moto, ki bi se ga moral vsak izmed nas držati:
»Go with a flow – pojdi s tokom, rešuj zadeve sproti, ne
nosi bremen iz preteklosti in bo …
Do pričetka nove smučarske sezone sta še vedno na
razpolago dve celoletni karti, ki vam omogočata
vožnjo z gondolo na mariborsko Pohorje.
Prav tako imamo možnost dvoranskega športa, od
nogometa, odbojke in splošnega razgibavanja ter
druženja.
V primeru večjega interesa zaposlenih do športnih
aktivnosti bomo stremeli po pridobitvi še kakšnih
dodatnih možnostih rekreacije (kopanje v bazenih
kopališča
Pristan,
smučanje
na
smučiščih
mariborskega Pohorja …). Skratka, želja je, da
članom športnega društva omogočimo tiste vrste
rekreacije, ki je za njih tudi najbolj zanimiva.
Fitnes klub Maribor Pristan
V društvu imamo za člane na razpolago tudi
sezonske karte Rokometnega kluba Branik Maribor
za oglede rokometnih tekem in druge priložnostne
karte za ogled posameznih tekem.
Letna članarina ostaja na nivoju lanskega leta in
znaša 20 €.
Piše: Matija Kulovec
Novo šolsko leto je prineslo tudi začetek v novo športno
sezono.
V želji, da poskrbimo za primerno rekreacijo
zaposlenih, smo v lanskem letu ustanovili Športno
društvo Snaga, v katero je trenutno včlanjenih 53
članov – zaposlenih v podjetju. Ker smo si želeli, da
skozi društvo povežemo večje število članov in jim
tako omogočimo različne vrste športne sprostitve od
delovnih obremenitev, saj se zavedamo, da je telesna
aktivnost nuja sodobnega časa, smo seveda
pričakovali večji interes s strani zaposlenih.
Tudi v tej sezoni nadaljujemo z aktivnim
sodelovanjem s Fitnes klubom Maribor Pristan, ki je
namenjen vsem, ki dajo nekaj na svoje telo. Obisk
centra je mogoč ob kakršnemkoli terminu njegovega
odprtja.
Vabim vas, da se pridružite že včlanjenim v društvo
in koristite možnosti rekreacije, ki jo nudimo in se
tako družite s svojimi sodelavci na drug način, v
športnem duhu.
Piše: Suzana Gruber
Koliko časa namenjamo svojemu telesu – kako oz. na
kakšne načine ga krepimo in skrbimo zanj?
Katere vaje, tehnike, dejavnosti ... nam najbolj ustrezajo?
V športnem duhu in v namen ozaveščanja ljudi o
zdravem načinu življenja in spreminjanju odnosa do
športne aktivnosti, je v nadaljevanju priložen tekaški
program za začetnike, tekače, ki se šele spoznavajo s
tekom in njegovo razsežnostjo.
17
UTRINKI
Interno glasilo Snaga d. o. o.
Namen je motivirati posameznika, da si postavi cilj,
nov izziv in prične delati na tem, da ga uresniči.
Primeren je tako za tekače začetnike, kot tudi takšne,
ki niso bili aktivni dlje časa.
Tekaški program za začetnike
1. in 2. teden
dinamične raztezne vaje, kombinacija hoje in teka, 10 x (60s počasnega teka, 30s
P hoje)
T
S
odmor
dinamične raztezne vaje, kombinacija hoje in teka, 15 x (60s počasnega teka, 30s
hoje)
P
T
S
Č odmor
Č
dinamične raztezne vaje, kombinacija hoje in teka, 10 x (60s počasnega teka, 30s
P hoje), vaje za moč z lastnim telesom (trebušni, hrbtni, počepi, dvigi na prste) - vse P
S
počasen enakomeren tek 10 min, 5 min hoje, 5 min počasnega teka
N odmor
3. teden
dinamične raztezne vaje, počasen enakomeren tek 15 min, hoja 5 min, počasen
P enakomeren tek 10 min
dinamične raztezne vaje, počasen enakomeren tek 20 min, vaje za moč z lastnim
T telesom (trebušni, hrbtni, počepi, dvigi na prste) - vse 2 seriji po 20 ponovitev
hoja 3 min za ogrevanje, 2 x 15 min počasnega enakomernega teka, z vmesnim
S odmorom 1 min hoje, hoja 3 min za ohlajanje
6. teden
dinamične raztezne vaje, 20 min tek in hoja za ogrevanje, 3 x 10min teka z
vmesnim odmorom hoje 2 min
odmor
dinamične raztezne vaje, tek za ogrevanje 15 min, 5 x 5 min rahlo pospešenega
teka, z vmesnim odmorom 1 min hoje
odmor
lahkoten iztek 20 min, hoja 5 min za ohlajanje
S
iztek 60 min, raztezne vaje
N
odmor
7. teden
P
dinamične raztezne vaje, sproščen tek 30 min
T
enakomeren daljši tek 60 min
S
Č odmor
Č
odmor
tek 30 min, vaje za moč z lastnim telesom (trebušni, hrbtni, počepi, dvigi na prste,
odnoženje) - vse 3 serije po 20 ponovitev
P tek 25 min, vaje za raztezanje
P
hoja 5 min za ogrevanje, 20 min teka, hoja 5 min za ohlajanje
S
daljši enakomeren tek 45 min, raztezne vaje
N
odmor
P
8. teden
tek 20 min, enakomerno pospešen tek: 8 min, 6 min, 4 min, 2 min, vaje za
raztezanje
T
tek 60 min
S
odmor
Č odmor
Č
hoja 5 min, tek 20 min, hoja 5 min
P dinamične raztezne vaje, 6 x 10 min teka z vmesno hojo 2 min
P
lahkotno ogrevanje s tekom 15 min
S
odmor
N
odmor
S
sproščen počasen tek 30 min, vaje za raztezanje
N odmor
4. teden
P 20 min tek in hoja za ogrevanje, 10 x 60s teka z 30s vmesne hoje
3 min hoje za ogrevanje, 3 x 15min enakomernega sproščenega teka, z vmesno
T hojo 2 min, 3 min hoje za ohlajanje
S
S
dinamične raztezne vaje, iztek 40 min, vaje za raztezanje
lahkoten enakomeren tek 40 min, raztezne vaje
N odmor
5. teden
P enakomeren sproščen tek 20 min, raztezne vaje
T
iztek 30 min
S
iztek 40 min
Č odmor
5 min hoje za ogrevanje, 3 x 10min rahlo pospešenega teka, z vmesnim odmorom
P 2 min hoje
S
daljši enakomeren sproščen tek 50 min, stretching
N odmor
Program je okviren in si ga vsak tekač lahko prilagaja
v odvisnosti od počutja ter lastnih zmožnosti.
Trajanje programa je osem tednov, če priprava traja
dlje, se svetuje ponavljanje začetnih tednov vadbe.
Cilj je prvič preteči 10 kilometrov brez težav!
18
UTRINKI
Interno glasilo Snaga d. o. o.
Piše: Petra Hercog
Interes za počitniške kapacitete, ki jih ima naše
podjetje na štirih lokacijah, je bil letos velik, zato vsi
žal niso prišli na vrsto v terminu, ki so si ga izbrali za
preživljanje svojega letnega dopusta. Moravske
toplice, Terme Čatež, Kamp Kozarica v Pakoštanih in
Kamp Colone v Balah so bile destinacije, kjer so se
tudi letos ustvarjali nepozabni poletni spomini in
preživljali brezskrbni počitniški dnevi.
Večina od vas tudi meni, da tega še ni uporabljala,
vendar ste in še vedno koristite. Med najbolj znane
storitve, ki koristijo oblak (ang. Cloud), je Google
GMAIL ali vedno bolj popularen Dropbox …
Toda kaj prestavlja Računalnik v oblaku?
Zdaj se večina destinacij umika zimovanju, vse leto
so namreč na voljo le Moravske toplice. Zimski čas
bomo izkoristili za nekaj obnovitvenih del, ki so jih
nekatere lokacije že močno potrebne.
Tako bomo v Balah zamenjali vzmetnice in nabavili
novo posteljnino, slednja bo krasila tudi mobilno
hišico v Pakoštanah, v Čatežu se bomo lotili malce
zahtevnejših obnovitvenih del, ki jih je bivalni
kontejner še kako potreben, medtem ko bomo
apartma v Moravskih toplicah prepleskali.
Spomine ohranimo do naslednje sezone
Zahvaliti se želim vsem, ki ste po svojih počitnicah
pridno poročali in svetovali, kaj bi bilo treba postoriti
na posamezni lokaciji, da bi jo naredili še privlačnejšo
in atraktivno. Upoštevali bomo vaše nasvete in
upam, da bo tudi prihodnje leto zanimanje za
preživljanje počitnic v kapacitetah našega podjetja
tako veliko.
Piše: Iztok Žavcer
Računalništvo v oblaku je slog računalništva, pri katerem
so dinamično razširljiva in pogosto virtualizirana
računalniška sredstva na voljo, kot storitev preko
interneta.
Računalniški oblak je nov koncept razvoja
Preprosto povedano je to tako, da se en sam
računalnik prestavlja kot več računalnikov ali več
računalnikov kot en sam. Stvar si je potrebno
predstavljati takole. V današnjem času so računalniki
za domačo rabo in tako imenovani strežniki tako
močni, da skoraj ni posamezne storitve, ki bi lahko
izkoristila vse, kar lahko tak računalnik ponudi oz.
vsaj ne vedno, vendar le po določenem času. Iz tega
razloga so se pojavili programi, ki lahko moč in
prostor, ki je npr. na strežniku, razdeli na več delov
in več strankam razdeli samo toliko virov, kot jih
potrebuje.
Kako to deluje?
Že prej sem povedal, da obstajajo programi, ki delijo
vire na več kosov. To si lahko predstavljate kot veliko
torto, ki predstavlja vire, in le to z nožem razkosate
na več delov. Sedaj pa razdelite samo toliko torte kot
je posameznik lačen.
Kaj so prednosti?
Predstavljate si, da se selite. Verjetno ne boste šli v
prvo avtohišo in kupili kombija, da se boste lahko
selili, vendar boste šli do nekoga, ki posoja takšna
vozila in boste vozilo najeli za čas selitve. Tako je
tudi v računalništvu, vi samo najamete vire, ko jih
potrebujete. Ko jih ne potrebujete več, jih vrnete v
oblak in tako daste možnost, da jih koristi nekdo
drug, kar tudi pomeni, da vi teh virov ne plačujete
več. Seveda je takšno početje tudi bolj okolju
prijazno, saj si lahko izračunate, da če teče samo 1
strežnik, ki dela pri visoki obremenitvi, namesto 30,
bo ta 1 porabil manj energije, proizvajal manj toplote,
ki jo je potrebno odvajati itd.
19
UTRINKI
Interno glasilo Snaga d. o. o.
Prednost, ki jo prinaša takšna tehnologija je tudi to,
da lahko neko storitev selite drugam, brez
zamudnega nastavljanja. Ali pa, če se vam pokvari
računalnik – v oblaku – se to ne pozna, saj se bo
storitev samodejno selila na drug računalnik, vi pa
tega ne boste niti opazili.
Ali imamo v Snagi računalnik v oblaku?
Da. Imamo. Vsi naši strežniki so v oblaku in niso
vezani na strojno opremo, tako kot je to bilo nekoč.
Po žrebu štartnih mest in postavitvi ribiške opreme
se je ob 15.30 uri tekmovanje pričelo. Tekmovalci so
razkazovali svoje ribiške palice, drobni pribor – od
trnkov, svincev, plovcev do mrež za shranjevanje rib
in najrazličnejših tehnik lovljenja.
Za uspešen ribolov mora biti ribič opremljen tudi z
ribiškimi škornji, brezrokavnikom in klobučkom.
Ribe so tokrat največ prijemale na koruzo, polento ter
prgo.
Ribiško tekmovanje preizkusili smo se v znanju
in sreči
Piše: Brigita Beuc
Že reka Drava se pohvali z bogastvom različnih vrst
ribiških trofej, v bližini pa lahko najdemo ribnike in jezera,
ki kar kličejo po novih ribiških doživetjih. Predlagam vam,
da s seboj, poleg ribiške palice, seveda vzamete še košaro za
piknik in si v objemu reke, ribnika ali jezera privoščite svoj
nepozaben dan.
Nekateri zaposleni Snage so znani kot dobri ribiči, saj
večino svojega prostega časa namenijo tej vrsti
sprostitve. In ker želijo v podjetju razvijati športni
duh, so združili prijetno s koristnim in izvedli
vsakoletno ribiško tekmovanje.
Sindikat Snage ter Športno društvo Snage sta v petek,
13. 9. 2013, organizirala Ribiško tekmovanje.
Tekmovanja se je udeležilo 13 tekmovalcev, nekateri
pa so zgolj navijali za svoje favorite.
Med prijavljenimi je bila samo ena ženska, zato smo
se odločili za mešano tekmovanje, tako da so moški
in ženska tekmovali skupaj. V tekmi so tekmovalci
kazali zavidljivo znanje in razvila se je zelo zanimiva
tekma.
Ribnik Ranč lahko najdemo ob stari cesti MariborŠentilj pred Pesnico (za cestnim podjetjem zaviješ
desno).
Ribnik ni pretirano velik, je pa vsekakor lepo urejen.
Ima mnogo rib, res pa je, da so večinoma zelo
podobnih velikosti. Ribe so težke od 1,5 kg naprej.
Lovijo se pretežno krapi, babuške, linji, rdečeoke,
amur in tolstolobik.
Ribiči so lovili na obeh straneh ribnika. Obvezna je
bila uporaba trnka brez zalustnika. Način lovljenja je
bil »ujemi in spusti«.
Tekmovalci so imeli tudi navijače
»V ribniku sem naletel že na odlične dneve, ko sem ujel
ogromno rib, žal pa je danes dan, ko je bil ribnik poln
ribičev in je bil ulov pretežno slab,« je dejal naš
tekmovalec Miki, ki mu kljub temu ni zmanjkalo
morale in volje za ribolov.
Postavila sem se na meni najbolj obetajoče mesto in
pričela metati. Potrebovala sem nekaj časa, da sem
ogrela vrvico in zadeva je nekako stekla. Moraš
vztrajati ... in po okoli pol ure tekmovanja sem
začutila prijem in sledil je konkreten zateg. Na palici
je bilo čutiti, da je riba kar velika. Pazila sem le, da je
bila vrvica vseskozi napeta. Nato sem jo počasi
poskusila spraviti bližje, da bi videla, koliko je velika
ter kako je zapeta. Počasi sem jo poskusila spraviti k
bregu. Sledila sta dva kratka pobega ter nekaj
prevračanja po vodi in riba je bila pri bregu.
Lep je trenutek, ko se riba upleni … je zadoščenje in
zmagoslavje, ko ribo primeš v roko in si jo ogledaš.
Z ribo, kot plenom, moramo ravnati spoštljivo tudi
po tem, ko smo jo ujeli.
Verjetno je ribolov vsakemu izmed tekmovalcev
pomenil neko osebno doživetje. Ravno metoda in
vrsta ribolova, debelina vrvice, izbira palice in
dodatne opreme, letni čas ter čas ribolova
predstavljajo tisto mejo, ki da ribiču neko mero
zadovoljstva ter ribi možnost da pobegne.
20
UTRINKI
Interno glasilo Snaga d. o. o.
Zmagovalna ekipa!
Moj ulov se je pričel …
Ribolov je precej zanimiva aktivnost. Ob njem se
lahko zelo sprostite in tisti čas, ko opazujete plovec,
pozabite na vsakodnevne skrbi. Je tudi odlična
priložnost za druženje s prijatelji, saj lahko med
namakanjem vabe izmenjate tudi precej izkušenj.
Predsednik sindikata je najboljšim trem podelil
pokale, tako kot se spodobi na vseh tekmovanjih.
Vztrajnost se je obrestovala … mreža je bila polna
Ribiške dosežke smo nato skupaj proslavili ob
okusnih čevapčičih na žaru, za katere je poskrbel,
nam dobro znani, »gril mojster« Bauman Janez.
… takšne so prijemale …
Tisti pa, ki niso lovili rib, so lahko uživali v
neokrnjeni naravi, opazovali okolico. Tu in tam se je
slišalo tudi ptičje petje, skratka ribnik je pravi raj za
oddih, počitek in za druge sprostitve v neokrnjeni
naravi.
Kljub slabi vremenski napovedi nas je spremljalo
sonce ter dobra volja in po dvournem tekmovanju
smo dobili zmagovalce, in sicer:
Ribiške dosežke smo tudi proslavili
Anton Kirič – 1. mesto
Milan Šatan – 2. mesto
Brigita Beuc – 3. mesto
Tako, kot pri vseh tekmovanjih, tudi tukaj same
fotografije povedo več kot besede.
Zakaj lovimo ribe?
Dejstvo je, da ribe lovimo zato, ker pač obstajajo in
ker se ne pustijo zlahka ujeti, in nam tako
predstavljajo nekakšen izziv narave. Nekateri radi
21
UTRINKI
Interno glasilo Snaga d. o. o.
prebijejo dlje časa ob vodi, jo opazujejo, opazujejo
dogajanje v vodi, se počutijo ob vodi del narave,
prebudi se jim nagon po lovu in ko enkrat poskusijo
in ujamejo ribo, jim da ta občutek neko notranje
zadovoljstvo in jih za vekomaj zasvoji. Nekateri ribiči
pravijo, da je ribolov droga, brez katere ne morejo
živeti.
Postavili smo jim naše stojnice in omogočili prodajo
njihovih izdelkov. In na stojnicah se je pojavilo
marsikaj zanimivega. Od ročno izdelanega nakita, do
različnih izdelkov, ki so bili prvotno namenjeni
drugačni rabi, zaradi svoje uporabnosti pa predelani
in ponovno postavljeni na police, našli pa smo lahko
celo izdelke, ki vsebujejo industrijsko konopljo.
Ja, člani Artmarja so se zelo potrudili in na osrednji
mariborski tržnici predstavili najboljše, kar imajo.
Ribolov mora vsakemu ribiču predstavljati izziv, boj
z naravo, užitek, ne pa samo plenjenje in uničevanje
življenja. Tako so ribiči med drugim tudi
naravovarstveniki in prav je, da opozarjajo javnost
na velikokrat nevestno gospodarjenje z vodami in
obrežjem ter z okolico.
Ne pozabite čuvati narave, živali v njej in vedno
pospravite ribiški prostor, na katerem ste lovili, da ne bo
naslednjič prav vas pričakal iz vaše strani onesnažen
prostor, v kolikor se boste odločili za isto lokacijo. Ob tem
pa je ribolov tudi prav posebno doživetje in dopustimo, da
to okusijo in v njem uživajo tudi drugi.
Ponudba je bila pestra
Piše: Petra Hercog
V Mariboru imamo veliko prireditvenih prostorov, ki
so neizkoriščeni ali pa nikakor ne morejo zaživeti.
Roko na srce, za to, da nekatere lokacije ne zaživijo,
kot bi lahko, smo pogosto krivi prav obiskovalci, saj
želimo, da se nam vse prireditve pripeljejo prav na
naše dvorišče ali pa vsaj v neposredni center mesta.
Zato potrebujejo organizatorji različnih dogodkov, ki
ne potekajo v samem centru mesta, veliko
potrpežljivosti in predvsem vztrajnosti, da lokacija
zaživi, kot mora.
Takšen prireditveni prostor je tudi zgodnji plato
osrednje mariborske tržnice. Zaradi svoje velikosti je
primeren tudi za manjše koncerte, idealen pa za
različne razstave in tematske sejme. Čeprav je še
zmeraj v centru mesta, je od njega oddaljen ravno
toliko, da naključno obiskovalci tja ne zaidejo. Pa
vendar smo dokazali, da lahko s pravimi vsebinami
naredimo zanimiv tudi ta plato.
Zato smo predzadnjo soboto septembra povabili
ustvarjalce sejma Artmar, ki je v Mariboru zaživel
meseca maja.
Morda je manjkalo le nekaj več sončka, ki takšnim
dogodkom zmeraj vlije prav posebno energije,
vendar smo si edini, da bomo dogodek še ponovili in
prepričani smo, da bo tudi s pomočjo njega zgornji
plato osrednje mariborske tržnice zaživel kot
prireditveni prostor.
Konec septembra smo na Glavnem trgu v Mariboru
zaključili s projektom intenzivnega zbiranja odpadne
elektronske opreme, ki smo ga poimenovali E-odpadke
ločuj, naravo varuj. Zaključek pa smo združili tudi z
uvodom. Uvodom v predstavitev partnerjev projekta KOC
Eko profili, v katerem sodeluje tudi Snaga in v okviru
katerega je bilo izvedeno tudi prvo interno izobraževanje, o
katerem prav tako pišemo v tej številki Utrinkov.
Glavni trg so tako v petek, 27. septembra, zasedle
številne stojnice, na katerih se je zraven Snage
predstavilo še devet podjetij, ki smo partnerji v
projektu KOC EKO PROFILI. Vsaka stojnica je
ponujala svojo ekološko zgodbo, zagotovo pa je
največ zanimanja pritegnila naša, ki je ponujala
pogled na elektronsko opremo, ki bo kmalu sodila
samo še v zgodovinske muzeje.
22
UTRINKI
Interno glasilo Snaga d. o. o.
Piše: Milan Keuc
Na stojnicah so se predstavili partnerju v projektu KOC Eko profili
Dogajanje smo popestrili z nagradnim žrebanjem, v
katerem smo dva srečneža razveselili z novim
hladilnikom, razdelili pa smo tudi številne tolažilne
praktične nagrade, ki jih je prispevala Snaga.
Žrebanje sta opravila direktor mestne uprave Mestne
občine Maribor Marko Žula in direktor podjetja
ZEOS Emil Šehič.
Tudi to jesen se je »zgodila« strokovna ekskurzija, ki
jo vsakoletno organizira Sindikat Snage za svoje
člane in prav tako tudi ostale zaposlene. Ekskurzija je
bila tako strokovno obarvana kot tudi polna vtisov
različnih znamenitosti in lepih pokrajin.
Z avtobusom smo odrinili nekaj po 15. uri izpred
Snage in pot nas je vodila na Madžarsko do mesta
Pecs, ki je bila evropska prestolnice kulture v letu
2010. V mestu je naslednji dan sledil ogled številnih
znamenitosti in potepanje po ulicah peš cone. V
popoldanskih urah, po odličnem kosilu v Csardi, kjer
nam je kosilo ob spremljavi ciganske glasbe odlično
teknilo, smo nadaljevali pot proti meji s Srbijo in v
Subotico, kjer smo prespali.
Skupinska slika pred JKP Čistoča i zelenilo
Direktor občinske uprave Mestne občine Maribor
Na pomen ločevanja odpadkov in vlaganja sredstev v
izobraževanje zaposlenih pa so opozorili tudi gostje
našega dogodka: direktorica Štajerske gospodarske
zbornice
Aleksandra
Podgornik,
direktorica
Fundacije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti
Prizma Dušanka Lužar Šajt in predstavnica Javnega
sklada za razvoj kadra in štipendiranje Meta
Ponebšek.
V nedeljo nas je v Javnem komunalnem podjetju
Čistoča i zelenilo v skladu z dogovorom sprejel
direktor podjetja in nam predstavil podjetje in
njegove dejavnosti.
Direktor mestne uprave Marko Žula je medtem v
svojem nagovoru poudaril pomen objekta za
predelavo mešanih komunalnih odpadkov za občino
Maribor in vse občine, v katerih Snaga opravlja javno
gospodarsko službo ravnanja z odpadki in izrazil
podporo projektom, ki bodo skrbeli za ozaveščanje
javnosti in za izobraževanje zaposlenih v
komunalnih podjetjih.
Direktorju JKP Čistoča i zelenilo smo se zahvalili za sprejem z
manjšo pozornostjo
23
Interno glasilo Snaga d. o. o.
Sledil je ogled mesta Subotica, Palićkega jezera in
vzreje lipicancev v kompleksu Ergele Kelebija.
Najbolj pogumni so tudi zajahali. V popoldanskih
urah smo se odpravili proti Sloveniji.
Princ na belem konju?
Bilo je čudovito, in škoda, da se več zaposlenih ni
udeležilo teh prekrasnih trenutkov in prijetnega
druženja. Morda pa naslednje leto. 
UTRINKI
Sledil je organiziran voden ogled ene izmed
mariborskih zbiralnic, zbirnega centra na Lahovi ulici
ter zaprtega odlagališča Dogoše.
(Irena Bartok)
Skupaj z Nigradom in še nekaterimi podjetji smo se
prijavili na javni razpis za spodbujanje raziskovalno razvojnih projektov na problemskih območjih z
visoko brezposelnostjo v letih od 2013 do 2015 –
RRPO 2013. Znotraj te prijave smo za naše področje
oblikovali nekaj vsebinskih tem, navezujočih na
optimizacijo transporta ter možnosti masnih tokov
odpadkov za razvoj novih potencialnih tržnih niš. Z
uspehom na razpisu bi bilo omogočeno financiranje
razvojno - raziskovalnih dejavnosti podjetja za razvoj
ravnanja z odpadki ter predvsem koristno uporabo
pridobljenih frakcij in to na optimiziran način
izvajanja (optimizacija logistike od zbiranja
odpadkov do proizvodov).
(Branko KOSI)
Res je bilo luštno! Naslednje leto pa bo baje še boljše 
Gurmanske podobe Vojvodine in madžarske Baranje so nas
popolnoma navdihnile in spomini odlične organizacije
bodo nepozabni.
28. junija smo na prošnjo Kmetijsko gozdarskega
zavoda, ki projektno sodeluje s partnerji iz območja
Bosne in Hercegovine, izvedli kratko predstavitev
našega delovanja in dobrih praks na področju
ločenega zbiranja odpadkov za strokovno javnost iz
posameznih javnih zavodov, institucij za okolje in
kmetijstvo ter Ministrstva za šumarstvo, privredu in
vodoprivredu kantona Tuzla.
V okviru predstavitve, ki je potekala v prostorih
KGZ, je Branko Kosi predstavil dobre prakse na
področju ravnanja z odpadki in sistem ločenega
zbiranja odpadkov na območju, kjer delujemo.
Z novim letom bomo obstoječa delovna oblačila
zamenjali za visokokakovostne, funkcionalne in
udobne delovne obleke. To bomo zagotovili z
najemom delovnih oblači, ki prinaša številne
prednosti: čista, funkcionalna in udobna delovna
oblačila, ki izboljšajo varnost, produktivnost in dobro
počutje na delovnem mestu; nižji stroški pranja,
popravil, zamenjave oblačil, evidence in zalog; vsi
procesi pranja ter izdelki so certificirani in ustrezajo
okoljevarstvenim standardom okolju prijaznega
pranja oblačil ter varnostnim zahtevam po
posameznih delovnih področjih; oblačila so izdelana
po merah delavcev (prilagoditev velikosti oblačil);
vsak kos oblačila nosi črtno kodo (vsakdo vedno dobi
svojo obleko); urejen ter enoten videz; urejeni delavci
ustvarjajo pozitivni imidž podjetja.
Za potrebe najema bomo uredili razdelilne omarice, s
čemer bo zagotovljeno, da vsak zaposleni dobi čista
in predvsem svoja delovna oblačila v svojo lastno
omarico.
V prehodnem obdobju bomo uporabljali obstoječi
sistem nabave delovnih oblačil.
Prepričani smo, da bodo enotna visokokakovostna
delovna oblačila nedvomno prispevala k ustvarjanju
nezamenljive podobe našega podjetja. Obenem pa
bodo naši sodelavci deležni optimalne zaščite pri
opravljanju svojih nalog, prilagojene zahtevam naše
panoge.
(dr. Boštjan VAUPOTIČ)
24
UTRINKI
Interno glasilo Snaga d. o. o.
Če imate radi jedi na žlico, morate poskusiti golaž s
kostanjem.
Sestavine: za 4 osebe

250 g kostanja

1 čebula

100 g slanine, nemastne

500 g govejega mesa

3 žlice olja

1 lovorjev list

sol in poper

muškatni orešek

550 ml zelenjavne jušne osnove
Energijska vrednost:
Kostanj ima nekoliko višjo energijsko vrednost in
odlično mineralno sestavo. 100 g kuhanega kostanja
v povprečju vsebuje približno 170 kalorij, pečeni pa
kar 245.
Zaradi svoje sestave in prehranske vrednosti je zelo
primerna hrana za otroke, športnike, starejše, in vse,
ki so izpostavljeni večjim telesnim naporom.
Izkoristite sezono kostanja in se preizkusite v kakšnem
receptu zanje. Ni pomembno, ali boste kostanj uporabili
za pripravo sladic ali ga boste le spekli oziroma skuhali.
Kostanj nikoli ne razočara! Če boste plodove kostanja
zamrznili, bo dobro teknil tudi pozimi, ko bo misel na
tople jesenske dni pravi balzam za premražene duše!
ZELENJAVNI NASVETI
Prava jesenska pojedina
Hrustljava zelenjava
Da bo zelenjava ohranila barvo, jo kuhajte čim manj časa.
Vedno jo nasekljajte na enako velike kose, da se skuha
enakomerno. Pogosto zaleže že, če jo le na kratko
blanširate in popražite na čisto malo maščobe ali pa
podušite v malo tekočine. Ob upoštevanju teh nasvetov
bo zelenjava v kar največji meri obdržala dragocene
vitamine in minerale. Hrustljava in prehransko bogata
zelenjava bo posebno dobro uspela v parni pečici.
Priprava:
Kostanj v pečici pečemo 15 minut na 220 °C in ga
nato olupimo. Čebulo olupimo in drobno
nasekljamo, nato na kocke narežemo še slanino.
Goveje meso narežemo na dva centimetra velike
kocke.
Slanino popečemo na olju, jo odstranimo in nato
zaporedoma popečemo še meso. Na hitro zraven
mesa popečemo še čebulo. Dodamo lovorjev list, sol
poper, slanino in juho. Golaž pokrijemo in ga damo v
pečico za 1,5 ure na 200 °C. Dodamo kostanj in
pokrito pečemo še 15 minut.
Golaž začinimo s soljo, poprom in muškatnim
oreškom. Takoj postrežemo.
Stročnice
Lečo in fižol kuhajte v nesoljeni vodi, saj se sicer čas
kuhanja močno podaljša, stročnice pa se ne zmehčajo
dovolj. Sušene stročnice hranite v čim hladnejšem,
temnejšem in čim bolj suhem prostoru. Stročnice
neoluščene zdržijo do enega leta, oluščene pa ne več kot
pol leta – grah, fižol ali leča se potem ne zmehčajo niti, če
jih dolgo kuhamo. Zato ostankov ne mešajte s sveže
kupljenimi stročnicami.
25
UTRINKI
Interno glasilo Snaga d. o. o.
JESENSKA POBARVANKA za najmlajše
ALI VESTE, koliko rib bi morali pojesti za
zdravje?
Ribe so ena izmed najbolj zdravih vrst hrane, ki jo lahko
človek zaužije. Kljub vsemu Slovenci v povprečju pojemo
premalo rib.
Najbolj bogate ribe po sestavi so losos, skuša, rečna
postrv, slanik, sardela ter tuna albacore.
Za zdravje bi morale biti ribe na jedilniku vsaj dvakrat na
teden. Jih pojeste dovolj?
ALI VESTE, kateri so najpogostejši alergeni?
V današnjem času se vse več ljudi posredno ali
neposredno srečuje s prehranskimi alergijami.
POCENI UREDITEV VRTA (www.mojdom.dnevnik.si)
Vzrok za kar 90 odstotkov vseh prehranskih alergij je
osem živil. To so: mleko in mlečni izdelki, jajca, pšenica,
soja, oreščki, semena, ribe ter raki in mehkužci.
Poleg omenjenih osmih živil lahko alergijske reakcije
povzročijo tudi sadje (jagodičje, breskve, kivi), meso
(govedina, ovčetina, svinjina, divjačina, perutnina),
zelenjava (paprika, korenje) ter začimbe in zelišča
(kamilice, kumina, meta).
So dalije na vašem vrtu sivkaste, med trajnicami pa je
čedalje več gole zemlje? Če je vaš vrt videti ogolel, pust in
potrebuje prenovo, je jesen pravi čas za to, da ga uredimo
poceni. Rastline lahko zdaj razdelimo ali presadimo, ne
da bi jim škodovali, jih poceni kupimo ali pa izmenjamo s
prijatelji, vrt pa bo spomladi spet zacvetel v vsej svoji
lepoti.
ALI VESTE, kje vam skozi prste spolzi največ
denarja?
Katere rastline lahko razdelimo: spomladanske in
poletne cvetoče trajnice (če še vedno cvetijo, jih pustimo),
trave, neolesenele trajne začimbnice, kot sta origano in
meta, iris, lilije, rabarbara ali maline.
Prihaja obdobje velikega varčevanja. Skorajda ni družine,
ki se že ne bi pripravljala na spremenjen življenjski stil.
Poglejmo, kje nam skozi prste spolzi največ denarja in
čemu bo treba narediti konec, če bomo hoteli normalno
živeti.
-
Škodljive navade in razvade
-
Prekoračitev dovoljenega stanja, krediti in kreditne
kartice
-
Plačevanje nepotrebnih stroškov mobilne telefonije
-
Zapravljanje za znane blagovne znamke
-
Neorganiziranost
-
Vztrajanje pri neugodnih ponudnikih
Kdaj: od oktobra do novembra po dežju, vendar pred
zmrzaljo.
A se prepoznate v katerem načinu nepotrebnega
zapravljanja?
26
UTRINKI
Interno glasilo Snaga d. o. o.
SESTAVILA
IRENA BARTOK
KALCIJ
VRATA dvoj.
IZROČILO
CARRICULUM
VITAE
____________
LEPO VEDENJE
VERZ
MURSKA
SOBOTA
__________
HUDIČ
8
15
21
7
MORSKA
ŠOLJKA
17
14
SOGLASNIK
ŠPANSKI NOVEC
12
20
RDEČA
ARMADA
23
4
10
2
GLASBILO
__________
KULTURNA
RASTLINA
NAC.INŠTITUT
ZA BILOGIJO
___________
EPSKO DELO
6
ZELIŠČARICA
VODNA ŽIVAL
_____________
DUŠIK
KALIJ
OSEBNI
DOHODEK
RIMSKA 6
NOGOMETNA
ŠOLA
JAVNO
NAROČILO
1
22
V NOČI, KI ŠE
TRAJA
___________
SKUPNA ČEBEL
SLOV.PESNIK
OGEN
_____________
_ TUKAJ
AMNESTY
KRANJ
INTERNATIONA _____________
L
KATJA KORI
TV VODITELJICA
ROŠ
18
ZDRAVILNA
RASTLINA
LASTNIK
MAJHNEGA
POSESTVA
ŽIGA ROBIČ
OPRAVLJIVKA
________
TELEVIZIJA
ZEMLJIŠČE S
SADNIM
DREVJEM
ANKA ELBL
KENYA AIR.
AUTHORITY
_____________
AFR. DRŽAVA
GLAVONOŽEC
________
IGLAVEC
OSVEŽILNA
PIJAČA
EVA JUG
____________
SLOVENJ
GRADEC
TATVINA
NAČIN OBRAV.
KOGA
_____________
SLOVAŠ.PIVO
IRCI edn.
NEKD.AVSTRIJ.
ALSKI SMUČAR
TISOČ rim.
FREDDIE
MERCURY
_________
BERILO
4. ČRKA
_____________
TONA
HORVAT STANE
________
IZGOVOR
19
FRANCIJA
5
DEJAVNOST
ARTISTOV
_____________
_ 100 M2
ŽENSKO IME
JUŽNOKOREJSK
A PEVKA
16
INTERNATIONA
L SPACE
STATION
9
PLAVALNI KLUB
OLIMPIJA
FOSFOR
ITALIJA
11
AMPER
_____________
KISIK
3
MLADINEC
POMOČNIK: slov.pesnik - Mart; avstrijski smučar - Hans Enn
*************************************************************
*************************************************************
Rešitev križanke - črke posameznih rešitev od
številke 1 do 23 vpišite v spodnja oštevilčena polja in
dobljeno geslo vpišite v nagradni kupon.
REŠITEV PREJŠNJE NAGRADNE KRIŽANKE
(rešitev: Vlaganje v ljudi)
1
2
3
4
5
8
9
10
11
12
16
17
18
19
20
6
7
GESLO
Z
21
14
15
22
23
Žrebanje nagradne križanke iz prejšnje številke
Utrinkov je bilo izvedeno v okviru komisije, dne
6. 8. 2013. Izžrebani nagrajenci so prejeli praktične
nagrade.

KUPON - JESENSKA NAGRADNA KRIŽANKA
Ime in priimek:
GESLO:
NAGRADNO ŽREBANJE:
Komisija bo izžrebala 5 nagrajencev
VELIKE NAGRADNE JESENSKE KRIŽANKE
in podelila praktične nagrade.
Vsak lahko sodeluje le enkrat. Izpolnjen kupon oddajte v recepciji podjetja v za to
namenjen nabiralnik.
Zadnji dan oddaje je 21.10.2013.
Žrebanje in podelitev nagrad bo 22.10.2013
Sodelujejo lahko vsi zaposleni v podjetju, tako redno zaposleni, kot zaposleni
preko agencij za posredovanje delovne sile.
27
"Uspeh pride takrat,
ko se zavemo,
da so vse ovire samo izzivi,
ki nam pomagajo postati boljši."
(Stephen Covey)