1. No category

glasilo palome, d.d. sladki vrh; decemberl 2013; številka 3-4/2013
UVODNIK UREDNICE
SPOŠTOVANE SODELAVKE, SPOŠTOVANI
SODELAVCI,
pred nami je jubilejna izdaja našega Sladkogorčana.
140 let obstoja nas navdaja s ponosom, da smo del
Palomine zgodbe in zanosom, da bomo še naprej
uresničevali njeno poslanstvo. V tej številki smo
se sprehodili skozi zgodovino razvoja tovarne ter
osvetlili utrinke tega leta, ki so nas ponovno povezali
s tradicijo Palome in nas usmerjajo v prihodnost.
Poleg zgodovine so v jubilejne številki tudi naše
stalne razvedrilne rubrike.
Eden izmed svetlejših utrinkov in obuditev naše
tradicije izpred desetih let je ponovna oživitev
papirniške šole. Zaradi pomanjkanja formalne
srednje šole na našem strokovnem področju smo že
v preteklosti uvedli lastno izobraževanje, ki od letos
ponovno poteka v Sladkem Vrhu in ga organizira
invalidsko podjetje Paloma PIS. Veseli smo, da naše
strokovno znanje lahko ponovno delimo z mlajšimi,
prihajajočimi generacijami.
letih bomo vpeljali v prakso enajst izbranih ukrepov za
boljše usklajevanje dela in družine. Za mlade družine
smo tako letos vpeljali v prakso že pomemben ukrep,
in sicer uvedli dodaten plačan prost delovni dan za
spremstvo otroka v prvi razred osnovne šole na prvi
šolski dan.
V iztekajočem letu smo dosegli ogromno, zahvaljujoč
tudi vaši predanosti in lojalnosti. Z uresničevanjem
usmeritev nove uprave, ki so pokazali prve pozitivne
rezultate, bomo še nadaljevali. Med drugimi je
pomembna usmeritev tudi komuniciranje s sodelavci in
krepitev medsebojnega spoštovanja in razumevanja.
Zato vas vabimo, da se nam pridružite pri ustvarjanju
skupne kulture, ki temelji na Palominih tradicionalnih
vrednotah, in nas neposredno nagovorite, kako
ocenjujete naše delo in kaj bi si želeli v prihodnje.
Želimo vam veliko zadovoljstva pri branju jubilejne
številke Sladkogorčana. Ob prihajajočih praznikih pa
vam skupaj z uredniškim odborom in sodelavci, ki
so ustvarili to številko, želim obilo lepih trenutkov z
vašimi družinami in srečen vstop v novo leto 2014!
Aleksandra Muster, urednica
Paloma temelji na tradiciji, skrbi za okolje in človeka.
Letošnja pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje
je samo potrdilo našega delovanja. V naslednjih treh
KAZALO
2
2
Uvodnik urednice
3
Nagovor uprave
4
Pomembni dogodki v letu 2013
8
Sladkogorska zgodba o papirju
20
Utrinki iz decemberskih novoletnih sprejemov
21
Voščila
22
Novoletni recepti
23
Kadrovske spremembe
Sladkogorčan, Interni časopis podjetja PALOMA
SLADKOGORSKA TOVARNA PAPIRJA, d.d. SLADKI VRH
december 2013; številka 3-4
Naslov uredništva:
Sladki Vrh 1, 2214 Sladki Vrh
Telefon: +386 (0)2 6457 100
FAX: +386 (0)2 6457 107
E-mail: sandra.muster@paloma.si
Uredniški odbor:
Aleksandra Muster, glavna urednica
Marjeta Jančič, Lea Radešič, Mirko Purgaj, Franc Oswald,
Natalija Krhin, Sonja Šiker, Silva Klobasa, Zoran Lapi,
Janez Kikl, Jožica Leopold, Jerica Dvoršak
Slovnično pregledala:
Lea Dvoršak
Fotografija na naslovnici:
Jerica Dvoršak
Grafična priprava, fotoliti in tisk:
Dravski tisk d.o.o., Maribor
23Humor
Naklada:
1600 izvodov
24
Distribucija:
časopis prejmejo vsi zaposleni v podjetju Paloma d.d.
Nagradna križanka
SPOŠTOVANE SODELAVKE IN
SODELAVCI.
Ko se leto izteka in se čas malce ustavi, je priložnost,
da pogledamo na prehojeno pot in se zazremo v
prihodnost.
Zadnji meseci leta 2013 so bili zares intenzivni;
polni izzivov, skrbi in iskanja rešitev, ki pa nas je že
pripeljale do prvih uspehov in zadovoljstva. Izpeljali
smo celo vrsto dobro načrtovanih aktivnosti, zaradi
katerih leto zaključujemo s pozitivnim poslovnim
rezultatom. Stabilizirali smo poslovanje, intenzivno
izkoriščali tržne priložnosti doma in v tujini, izvajali
potrebne ukrepe za doseganje boljših pogojev
za nabavo surovin. Sistematično smo se lotili
optimizacije na vseh področjih poslovanja, izvedli
posodobitve v proizvodnji, pridobili nove standarde
kakovosti poslovanja. Na trgu smo v kratkem obdobju
dosegli povečanje povpraševanja po naših izdelkih
in dobili priložnost, da se dokažemo, da zmoremo
izpeljati tudi tiste bolj visoko zastavljene načrte.
Brez vas, spoštovane sodelavke in sodelavci, se
tega ne bi mogli veseliti. Zares dober je občutek,
ko se zavemo, da so vsi ti dosežki sad našega dela
in prizadevanj, ko vemo, da smo skupaj sposobni
velikih podvigov.
To je odlična popotnica za zahtevno leto, ki je pred
nami. Za našo Palomo si želimo dolgoročno stabilnost
in razvoj, želimo si, da bi uspešno povezovali
svojo usmerjenost v prihodnost, dane priložnosti in
140-letno tradicijo. Zato se bomo tudi v 2014 soočali s
spremembami. Še bolj se bomo osredotočili na ključne
trge v naši neposredni bližini in delali vse v smeri
razvoja naše ključne dejavnosti, to je: proizvodnje,
konfekcije in trženja visokokakovostnih higienskih
papirnih izdelkov. Vsa prizadevanja bodo usmerjena
v krepitev blagovne znamke in pozicioniranje v skladu
s kakovostjo, ki je značilna za Palomo. Z novim letom
bomo začeli tudi s prenovo naših izdelkov in v drugi
polovici leta se bomo lahko v trgovinah že postavili z
novim asortimanom, prilagojenim željam trga.
Najpomembnejši za uspešno izvedbo zadanih načrtov
ste prav vi, spoštovane sodelavke in sodelavci,
sleherni med vami. Z lojalnostjo, vztrajnostjo in
pripravljenostjo na razvoj ste že letos dokazali, da ste
ključni člen Palominega ponovnega vzpona. Iskrena
hvala vsem. Želim, da v 2014 zakorakamo prav tako
odločno, da bodo uspehi del našega vsakdana in da
bomo skupaj nadaljevali 140 let trajajočo Palomino
zgodbo, jo okronali z novimi uspehi, rekordi, presežki
in ne nazadnje z zadovoljstvom kupcev, ki nam
resnično zaupajo in verjamejo v našo blagovno
znamko. V Palomi verjamemo, da lahko lepšamo
trenutke v življenju vseh, ki so povezani z nami, tudi
okolju, katerega del smo.
Praznične dneve preživite z ljudmi, ki so vam najbližji.
Obdarite se med seboj – s širokim nasmehom,
prijaznim pogledom, toplim objemom, s trenutki, ki
bodo samo vaši, z drobno pozornostjo. Vse dobro
želim vam in vašim najbližjim.
Tadej Gosak, predsednik uprave Paloma d.d.
3
POMEMBNI DOGODKI V LETU 2013
FEBRUAR 2013
MONTAŽA »MLINOV NA TOK 3 IN 5 V PRIPRAVI SNOVI«
Bistven namen postavitve novih mlinov je bil
zamenjava štirih starih mlinov (starih več kot 40
let), ki so bili povsem dotrajani, povečanje prihranka
energije ter izboljšanje kvalitete mletja papirne snovi.
Montaža je bila organizirana tako, da so jo izvajali
med obratovanjem priprave snovi, kjer so morali
skrbeti predvsem za nemoteno obratovanje in
uporabo papirnih strojev.
Poskusni zagon mlinov smo izvedli konec januarja
in konec marca 2013. Razen potrebnih manjših
prilagoditev programa krmiljenja in regulacije mlinov,ki
smo jo izvedli naknadno, je zagon potekal brez težav.
MAJ 2013
POSTAVITEV NOVEGA PARNEGA KOTLA
V začetku maja 2013 smo dobavili in postavili novi
parni kotel. Nov sistem nam zagotavlja:
• obratovanje kotla z nadzorom z razširjenega
manipulacijskega prostora, kar omogoča nadaljnjo
racionalizacijo obratovalnih stroškov;
• ekološko sprejemljivejše obratovanje, saj se
zmanjšajo emisije CO2;
• obratovanje kotla v skladu z novim predpisom o
emisijah dimnih plinov iz malih in srednjih kurilnih
naprav;
• manjše stroške vzdrževanja nove opreme kot pri
obratovanju z obstoječimi starimi napravami.
Viri: Sladkogorčan št. 1-2/13 – avtor Janez Kocbek
APRIL 2013
PRIDOBITEV CERTIFIKACIJSKEGA STANDARDA IFS HPC
V obdobju od 16. 4. do 19. 4. 2013 smo uspešno
zaključili presojo po standardu IFS HPC - Standard
za presojo maloprodajnih in veletrgovskih izdelkov za
gospodinjstvo in osebno nego z blagovno znamko.
Certifikat je bil izdan 17. 5. 2013 in je veljaven do
16. 5. 2014. Certifikat smo pridobili za naslednje
proizvode:
• Toaletni papir
• Kuhinjske brisače
• Serviete
• Žepne robčke
S pridobitvijo tega standarda nam je omogočen vstop
v velike trgovske verige.
4
Tovor, ki je po teži in gabaritih primerljiv z gladilnim
valjem PS6, je iz tovarne Bosch (do lani Loos) v
Nemčiji prispel v Sladki Vrh praktično v dveh dneh.
Z izjemno koordinacijo je ekipi uspelo demontirati
stari kotel in v objekt namestiti novega izredno hitro.
Kot zanimivost naj povemo, da je bil to drugi največji
in najtežji tovor v Palomini zgodovini (kotel brez
opreme tehta 75.500 kg) ter da je najtežji kotel te
vrste v Sloveniji.
Izdelava odvijalne naprave v vzdrževanju
Vir: revija Papir, november 2013 – avtor mag. Mirko Horvat
JULIJ 2013
PROJEKT IZDELAVE NOVIH ODVIJALNIH NAPRAV V
KONFEKCIJI ZA IZDELAVO TOALETNEGA PAPIRJA NA LINIJI 4
V letu 2012 je bila na tehnično proizvodnem področju
sprejeta odločitev, da se na liniji 4 v konfekciji za
izdelavo toaletnega papirja, pristopi k projektu izdelave
novih odvijalnih naprav za vstavljanje matičnega
zvitka premera 2000 mm. Za upravičenost projekta
je bila zadolžena služba za papirno konfekcijo, ki
je tudi pripravila izračun rentabilnosti investicije,
ki temelji na izkoriščenosti časa proizvodnje z
zvitkom premera 1800 mm in zvitkom premera
2000 mm, na zmanjšanju papirnega odpadka ter
na večji proizvodnji na papirnem stroju. Za celotno
vodenje projekta, pripravo tehnične dokumentacije
in izdelavo z montažo pa je bila zadolžena služba
za vzdrževanje. Za pripravo izvedbe projekta je bil
zadolžen tehnolog vzdrževanja Milan Lubej, ki si
zasluži pohvalo za korektno izvedeno delo, kakor
tudi za vse spremembe, ki jih je naknadno uvedel pri
izdelavi odvijalnih naprav.
Plan za zamenjavo odvijalnih naprav je bil v času
remonta predelovalne linije 4 v mesecu juliju v času
od 1. do 11. julija. Zaradi zasedenosti linije za izdelavo
toaletnega papirja je bilo potrebno zamenjavo
odvijalnih naprav izvesti s čim manj zastoja na
predelovalni liniji. Tako smo v službi za vzdrževanje
pri izdelavi prve odvijalne naprave sprejeli odločitev
o ločeni zamenjavi odvijalnih naprav. Montaža prve
odvijalne naprave je tako potekala med rednim
prazničnim zastojem na velikonočni ponedeljek,
montaža druge odvijalne naprave je potekala med
rednim prazničnim zastojem drugega maja, montaža
tretje odvijalne naprave pa je potekala med rednim
remontnim popravilom, ko je bil celotni projekt tudi
zaključen. S takšno organiziranostjo smo skrajšali
planiran remont za pet dni ter stroj predali v obratovanje
predčasno, s tem pa ugodili tudi potrebam prodaje po
dodatni zagotovitvi gotovih izdelkov.
Zaključen projekt izdelave novih odvijalnih naprav na
predelovalni liniji 4
Po enomesečnem poskusnem obratovanju linije
z vsemi tremi novimi odvijalnimi napravami in
opravljenem remontnem popravilu linije ni bilo s
strani papirne konfekcije ni bilo podanih nobenih
pripomb, nasprotno so upravljavci na liniji so zelo
zadovoljni z novo pridobitvijo.
Projekt, ki je bil v celoti uspešno voden in zaključen s
strani službe za vzdrževanje, je za 140 let obratovanja
Palome dokaz, da je služba za vzdrževanje....
5
Vsem vzdrževalcem,ki so bili vključeni v izvedbo in
so s svojim vestnim delom pripomogli k pravočasni
montaži in skrajšanju planiranega popravila, pa s
strani vodje službe za vzdrževanje izrekam iskreno
pohvalo.
Ivan Poš
DECEMBER 2013
PALOMA PREJELA OSNOVNI CERTIFIKAT »DRUŽINI
PRIJAZNO PODJETJE«
Konec leta 2012 smo v Palomi pričeli z aktivnostmi
za pridobitev osnovnega certifikata »Družini prijazno
podjetje«. Pridobitev certifikata Družini prijazno
podjetje je svetovalno-revizorski postopek, ki ima
funkcijo ocenjevanja ter svetovanja delodajalcem,
katera orodja uporabljati za boljše upravljanje
s človeškimi viri, s poudarkom na usklajevanju
6
poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih.
Slavnostna podelitev certifikatov je bila izvedena
dne 12. 12. 2013 v Cankarjevem domu v Ljubljani,
na kateri je bilo slovenskim podjetjem podeljenih
26 osnovnih certifikatov (tudi Palomi) in 8 polnih
certifikatov.
Doslej se je v projekt certificiranja priključilo že več
kot 160 slovenskih podjetij in organizacij, ki skupno
zaposlujejo preko 60 tisoč zaposlenih.
Marija Farazin
7
SLADKOGORSKA
ZGODBA O PAPIRJU
Papir je že od nekdaj zvesti spremljevalec človeka. V
preteklosti je veljal za nosilca kulture, saj so po papirju
presojali stopnjo razvitosti določene civilizacije. Kakor si
danes ne moramo predstavljati življenja brez električne
energije, vsekakor ne moremo več živeti brez papirja.
In v Sladkem Vrhu ga zagotovo ne bo zmanjkalo.
Vodni vir reke Mure in obsežni gozdovi smreke in jelke
so grofu Leopoldu Luccchessi – Palliju, tedanjemu
lastniku posesti ob reki Muri, dali zamisel, da postavi
Mlin za les, ki bi služil za predelavo lesa v lesovino in
lepenko. Tako so leta 1873 v bližini majhnega naselja
Sladki Vrh postavili tovarno, ki je spočetka izdelovala
samo celulozo. Šele leta 1885 so tovarno registrirali
kot tovarno lepenke in lesovine. Zgodba o tovarni je
bila rojena.
ZGODBA O TOVARNI JE BILA ROJENA
BELA LEPENKA IN LESOVINA GLAVNA PROIZVODA
Delo delavcev iz Sladkega Vrha in sosednjih vasi je
bilo naporno, ampak častno. Les so brusili z dvema
zelo primitivnima brusilcema na uteži, lepenko pa so
sušili v zračnih sušilnicah. Postopek izdelave je bil
primitiven saj so v takratnem času vodni turbini, ki
sta poganjali stroj, regulirali ročno. Dodatno breme pri
izdelavi lepenke so imeli s tovorjenjem lesa, ki so ga
prinašali ročno. Kljub temu so marljivi delavci že dve
leti po začetku proizvodnje, na Sladkem Vrhu pridelali
900 ton bele lepenke in lesovine.
Iz tistega časa obstaja zelo malo osebnih pripovedih
delavcev. Anton Ranz, rojen leta 1884, se takole
spominja dela: »V tovarni sem začel delati pri
Delavke v stari sušilnici lepenke
8
Kolektiv sladkogorske tovarne leta 1890 (Avtor: Franz Kropf)
šestnajstih letih. Delali smo po 12 ur dnevno, malico
pa so delavcem nosile žene. Lepenke, ki sem jo
odpremljal v ekspeditu, nismo pošiljali samo po vsej
Avstro-Ogrski, ampak tudi v druge države.« Kot slišite,
je tovarna nudila delo mladim in starim, ki so prihajali
na delo iz različnih krajev vzdolž glavnega motorja
tovarne – reke Mure. Tako je tovarna obratovala vse do
leta 1895, ko je iz neznanih razlogov pogorela do tal.
TOVARNA PRED IN PO PRVI SVETOVNI VOJNI
Prvo postoplje postavljeno po požaru leta 1895
Tovarna, oziroma bolje rečeno njeno pogorišče,
je v takem stanju ostala do leta 1897, ko je bila
prodana avstrijski družini Feuerloöscher, ki je
tovarno ponovno usposobila. Danijel Feuerlöscher je
pregradil jez na Muri in razširil ter podaljšal dotočni
in odtočni kanal, da je zagotavljal zadostno količino
vodne sile. Postavil je novo sušilnico, v kateri je lahko
naenkrat sušil dvanajst vagonov lepenke. Leta 1889
so bili postavljeni tudi prvi parilci lesa, ki so omogočili
izdelavo rjave lepenke. Les so še vedno prenašali
ročno. Da bi povečali proizvodnjo, so postavili dva nova
hidravlična brusilca lesa. Tovarna je proizvedla 1.550
ton lepenke in imela 100 zaposlenih. Feuerlöscher,
ki je imel v načrtih nadaljnjo izgradnjo, je leta 1908
nenadoma umrl, tovarno pa je odslej vodil njegov sin,
dr. Sigmund Feuerlöscher. Med prvo svetovno vojno
je bila tovarna slabo vzdrževana, oprema je postala
zastarela, jez in kanali so bili močno načeti. Tovarna
je ob koncu prve svetovne vojne proizvedla le še 9
ton lepenke in zaposlovala 85 delavcev.
PRVI PAPIRNI STROJ JE IZDELOVAL OVOJNI PAPIR
Leta 1920 je dr. Siegmund Feuerlöscher tovarno
prodal družini Rosenberg iz Maribora. Rosenberg
je bil sicer že lastnik velikega mlina, tovarno pa
je kupil za svojo nečakinjo, poročeno z Mavrom
Sesslerjem, farmacevtom iz Zagreba. Rosenberg je
takoj po nakupu tovarne začel razmišljati o postavitvi
papirnega stroja, ker je bilo po njem takrat veliko
povpraševanje in obstajale so velike možnosti za
izvoz.
Tovarna z staro sušilnico (desno zadaj)
Prvi papirni stroj – znamke VOITH, v sredini znani in priljubljeni delovodja Andrej Kukec
9
Leta 1922 se je odločil za nakup starega papirnega
stroja 1, ki ga je leta 1926 povečal za sušilni cilinder,
hkrati pa tudi za nakup parnih kotlov, ki so poganjali
parne stroje in služili za sušenje papirja. Tovarna se je
preimenovala v Tovarno lepenke in papirja. Lastnik je
zaposlil nekvalificirano in polkvalificirano delovno silo iz
okolice, visokokvalificirani delavci pa so prišli iz Avstrije
in Nemčije. Odločili so se za proizvodnjo ovojnega
papirja, imenovanega superior, izdelovali so ga v
formatu in zvitkih, v standardni barvi, po potrebi tudi
v intenzivnih barvah, kar jim je prineslo lepe dobičke.
Leta 1926 se je tovarna ponovno preimenovala, in
sicer v Sladkogorsko tovarno lepenke in papirja.
POSTAVITEV ŽIČNICE IN TRETJE PARNE TURBINE
Pogled na jez in kanal reke Mure
Vzporedno z logistično investicijo pa se je Sessler
odločil nakupiti še dva nova najmodernejša Voithova
pokončna brusilca lesa. Investicija se je hitro povrnila
in proizvodnja se je povečala za eno tretjino.
Povečanje proizvodnje pa je vplivalo na potrebo po
večji energiji – na jezu je tako zaživela nova, že tretja
turbina. Tovarna je letno zagotovila že 6.665 ton
papirja, lepenke in lesovine.
Parne turbine
Žičnica
10
Zaradi povečanih naročil in ker so avstrijske oblasti
po vojni pogosto ovirale transport, ki je potekal iz
skladišča v Weitersfeldu prek Mure z brodom, je
Sessler leta 1928 naročil izgradnjo žične železnice.
Po njej je odslej potekal ves transport surovin in
pomožnega materiala iz Šentilja in gotovega blaga
nazaj v Šentilj. Žična železnica je bila dolga 6,2 km
in je bila do leta 1954 edino transportno sredstvo
podjetja ter v pogonu do leta 1973.
POSTAVITEV 2. PAPIRNEGA STROJA
ZA STREŠNI KARTON
Delavci so za svoje delo prejemali dobro plačo, a so
le redko zasedali vodilna mesta. Leta 1929 je Sessler
na mestu, kjer je stal konjski hlev z majhno upravno
stavbo, zgradil popolnoma novo upravno poslopje. Ko
so se leta 1930 začenjali kazati znaki velike svetovne
krize, je tovarna je zabredla v velike finančne težave.
Velika vlaganja vsa ta leta so bila financirana s strani
zadružne gospodarske banke v Mariboru in ker banka
ni mogla izterjati denarja, je postala lastnica tovarne,
Sessler pa ji je plačeval najemnino in obresti. Nekaj
delavcev so takrat morali odpustiti. Za 130 preostalih
delavcev je takšno negotovo stanje trajalo vse do leta
1935, ko je bil nabavljen in montiran papirni stroj 2 skrb pred odpuščanjem je v Sladkem Vrhu začasno
Tovarna leta 1935
poniknila, dnevno proizvodnjo pa so povečali za 4,5
tone. Papirni stroj z izredno velikim sušilnim oddelkom
je bil konstruiran predvsem za proizvodnjo strešnega
kartona do 625 g/m2, na njem pa so lahko izdelovali
tudi druge kartone in papirje od 70 g/m2 naprej. Do
leta 1941 so bila izvedena še manjša investicijska
dela, zlasti v sušilnem delu papirnih strojev. V tovarni
je takrat delalo 170 delavcev, izdelali so 496 vagonov
papirja in 272 vagonov lepenke.
NERENTABILNO POSLOVANJE TOVARNE MED
2. SVETOVNO VOJNO IN V ČASU PO OSVOBODITVI
Po nemški okupaciji, takoj po 6. aprilu 1941, so
tovarno razglasili za nerentabilno in zastarelo in
tovarna je bila prepuščena životarjenju. Proizvodni
program lepenke in papirja se je zmanjšal, medtem
ko se je povečala izdelava natronskega papirja za
izdelavo cementnih vreč. V tovarno je prihajalo vedno
več delegacij nemških strokovnjakov, ki so nazadnje
prišli do sklepa, da se obstoječa tovarna rekonstruira
v elektrarno. Stanje se je iz dneva v dan slabšalo,
v vojnem času je začelo primanjkovati surovin in
premoga.
V času po osvoboditvi se je tudi s strani Generalne
direkcije začel kovati plan za likvidacijo podjetja.
Papirni stroj 1 bi naj pripeljali v papirnico Vevče, stroj
2 v Zagreb … Po zaslugi zavednih Sladkogorčanov
je ta načrt izpuhtel z načrtom za novo cesto med
Šentiljem in tovarno. Ker je še naprej strašila
misel o likvidaciji podjetja, ni bilo nobenih večjih
vlaganj, so pa v tem obdobju s sredstvi Generalne
direkcije zgradili stanovanjski blok, dogradili
upravno zgradbo, postavili mehanično delavnico
in zgradili sindikalni dom za amaterske predstave.
V tem času so uveljavili integracijo papirne industrije
severovzhodne Slovenije-Sever papir, v katero so
bile poleg Sladkogorske tovarne združene še tovarne
iz Ceršaka, Prevalj, Podvelke in Mislinja.
Vhod v tovarno
V obdobju do leta 1941 je bilo v tovarno poslanih
več direktorjev (Edo Bauman, Peter Grandovec,
Franc Horvat, Vlado Černe, Ivan Filipič), ki so prišli
z namenom likvidirati podjetje, a so po prihodu kaj
hitro spremenili mnenje. Delavci tovarne so svoje še
vedno zaskrbljujoče razpoloženje spremenili v nov
11
Delavski svet z direktorjem Ivanom Filipičem (v Palomi 1954-1971)
način razmišljanja, ki jim je kasneje omogočil pravice
in odločitve pri samoupravljanju. Okrog leta 1950 se je
začelo obdobje samoupravljanja, kateremu je kaj kmalu
sledilo obdobje rekonstrukcij, ki je tovarno postavilo
v sam vrh papirne industrije na območju tedanje
Jugoslavije. Leta 1954 je tovarna štela 330 zaposlenih
in je premogla le enega tehnika, leta 1971, po odhodu
direktorja Filipiča v pokoj, pa že 950 zaposlenih, od
tega je bilo 6 inženirjev, 5 ekonomistov, 2 pravnika ter
vsaj 50 delavcev s srednješolsko izobrazbo.
Prva faza rekonstrukcije je temeljila na odločitvi
preusmeriti vso dejavnost podjetja na proizvodnjo v
prvi vrsti tankih papirjev. Zaznamovala jo je nabava
papirnega stroja 3 v letu 1961, za katerega pa je bilo
potrebno predhodno zgraditi novo kalorično centralo,
obnoviti holandsko dvorano in lesočistilnico.
PRVA FAZA REKONSTRUKCIJE ZAZNAMOVALA
POSTAVITEV 3. PAPIRNEGA STROJA
Transport valja PS3
12
Prva faza rekonstrukcije – delavke na Lernerjih
Tako kot pri vseh poznejših strojih, se je pojavil
problem, kam plasirati tako velike količine papirja.
Zmogljivost PS 3 je bila dnevno 13,5 tone klobučnih
papirjev, tako se je v skladiščih kaj hitro nabralo
3.500 ton raznega klobučnega, superior in šrenc
papirja. Izvoz takrat ni bil rentabilen, tržišče premalo
raziskano. Za odjemalce kot je Kartonaža Ljubljana,
Avala Beograd in Linokarton iz Osijeka so pričeli
poskusno, nato redno proizvajati toaletni velin papir,
a ker sami niso imeli izkušenj s predelavo, so dobili
z njihove strani veliko reklamacij. Zadeve so reševali
z obiski teh tovarn in prišli na idejo, da bi tudi sami
lahko predelovali papir v finalni proizvod. Čeprav
so bili trdno prepričani, da bodo najprej izdelovali
toaletne paketiče, je bil obisk takratnega direktorja
Ivana Filipiča, tehničnega vodje Matka Gorška in
njegovega pomočnika Maksa Kocbeka v mnogih
velikih svetovnih tovarnah, povod za odločitev o
izdelavi toaletnih rolic iz žlebastega krep papirja.
Prva proizvodnja rolic je stekla leta 1967 na cesti
1, znamke Hobema. Papir so izdelovali na stroju 3
s pomočjo ER-WE-PA specialnega strgala za krep
papir, ki ga je dotlej izključno uporabljala tovarna
Hakle. Izdelki so bili že zapakirani v embalažo pod
blagovno znamko Paloma. Leto kasneje je stekla
še proizvodnja toaletnih paketičev na dveh strojih
znamke Lerner, po vzoru katerih so jih nato v
domačih delavnicah do leta 1978 izdelali še dodatnih
15. Druge planirane investicije prve faze izgradnje so
bile: polavtomat za toaletne rolice, dva avtomata za
pakiranje rolic, servietni avtomat za šestbarvni tisk,
enostezni avtomat za robčke, parni kotel na mazut,
vodočistilnica in novo skladišče.
za surovine ter povečanje konfekcijskih kapacitet. V
tem obdobju se je v sklopu celovite prenove tovarne
po žičnici pripeljal še zadnji voziček s surovinami iz
Šentilja. Prenova žične je bila enostavno predraga,
druge transportne poti pa veliko bolj učinkovite (z njo
bi se naj prevažal tudi premog, ki v tovarni več ni bil vir
energije). V sklepnem delu druge faze rekonstrukcije
je sledila še postavitev papirnega stroja 5 v letu
1972, prvi kilogrami papirja iz tega stroja so prišli
28. maja 1973.
Po drugi fazi rekonstrukcije so bile kapacitete
konfekcije sledeče:
• toal. tissue rolice
6.510 ton,
• žepni robčki
4.500 ton,
• toal. paketiči
3.643 ton,
• toal. žlebaste krep rolice
3.346 ton,
• žlebaste krep brisače
1.604 ton,
• servietni velin
1.447 ton,
• tissue int. barvane serviete
790 ton,
• ostali higienski izdelki tissue kvalitete1.448 ton,
• SKUPAJ torej
25.599 ton.
ZA POTREBE OBVEŠČANJA O SPREMEMBAH ZAČEL
IZHAJATI SLADKOGORČAN
V DRUGI FAZI REKONSTRUKCIJE POSTAVLJENA
PAPIRNI STROJ 4 IN 5
Uredniški odbor po desetletju izhajanja, izdanih preko
100.000 izvodov
Pogled na tovarno pred drugo fazo rekonstrukcije
Druga faza rekonstrukcije je potekala v obdobju od
1963 do 1972 in je temeljila na postavitvi stroja 4.
V tem sklopu je bila izvedena še izgradnja priprave
snovi, naprav za čiščenje vode, novega papirnega
kotla in parne turbine, rekonstrukcija celotnega
elektroenergetskega sistema, postavitev skladišč
Leta 1970 je izšla prva številka Sladkogorčana, ki je
takole naznanila svoje poslanstvo: » Bili smo mnenja,
da je nujno potrebno najti novo obliko obveščanja o
vsem, kar se dogaja v tovarni, v kraju in v njegovi
bližnji okolici.« Prvi uredniški odbor so sestavljali:
odgovorni urednik Maks Kocbek-odgovorni urednik,
Anica Prah, Mirko Čepič (Večer Maribor), Tone
Partljič, Jože Nekrep I in Hugo Lešnik. Časopis je
sčasoma postal mesečnik in izhajal do leta 1992,
ko so podjetje pestile mnoge zunanje in notranje
neugodne okoliščine. Ponovno je v novi podobi začel
izhajati leta 1996.
13
pred rekonstrukcijo. V tem času so se v Ljubljani
pričeli pogovori o tesnejšem sodelovanju oziroma
združevanju slovenske papirne in celulozne industrije
v združeno podjetje Slovenijapapir. O združevanju so
zaposleni odločili šele po drugem referendumu.
STOLETNICA TOVARNE
MURA ODNESLA JEZ IN ŽAŠLERJA
Neurje je 09. 07. 1976 terjalo davek, dokaj načeti jez,
s katerim so regulirali tok Mure v kanal, je odtrgalo.
Kasnejši ekonomski izračuni so pokazali, da ga ni
bilo smotrno obnoviti. V istem letu je bil po scenariju
Toneta Partljiča posnet eden izmed najuspešnejših
slovenskih filmov s prizori iz tovarne in kraja,
Vdovstvo Karoline Žašler, nominiranega za zlatega
medveda na berlinskem filmskem festivalu.
V TRETJI FAZI REKONSTRUKCIJE ZAČEL OBRATOVATI
PAPIRNI STROJ 6
Leta 1973, ob 100-letnici obstoja, je podjetje dobilo
nov zaščitni znak in za potrebe celovitega seznanjanja
kupcev s kakovostjo in uporabnostjo naših izdelkov je
bil isto leto ustanovljen vzorčni oddelek. Po končani
drugi fazi rekonstrukcije je tovarna pridelala 52.100 ton
papirjev, od tega 20.900 ton finih tissue konfekcijskih
papirjev. Razpolagala je z 25.600 tonami konfekcijskih
kapacitet ter zaposlovala 1.100 delavcev, kar je
pomenilo povečanje števila zaposlenih za petnajst
odstotkov v primerjavi s številom zaposlenih
14
Delavci ob jezu, uničenem 9. julija1976
Gradnja hale za PS 6
Tretja faza rekonstrukcije je pomenila postavitev PS
6, vključujoč novo halo ter postavitev modernega
visokoregalnega skladišča za gotove izdelke.
Istočasno je potekala posodobitev na energetskem
področju, kjer so prešli iz kurjenja z mazutom na plin.
Po letu 1977, natančneje 22. septembra, ko je pričel
obratovati še stroj 6, je kapaciteta znašala 75.000
ton papirjev, proizvedlo se je 62.000 ton in v končne
izdelke so predelali 44.000 ton. Tovarna je takrat
zaposlovala 1.400 delavcev.
GOLOBČKI POSTALI SESTAVNI DEL ZAŠČITNEGA
ZNAKA
1981: Prenova logotipa Paloma – dodani golobčki
Leta 1981 je pred današnjo veljavno podobo doživela
prenovo tudi podoba zaščitnega znaka Paloma.
Dodani so bili golobčki, zaščita znaka in blagovne
znamke pa je že takrat veljala v Jugoslaviji in v 25
državah Evrope, Afrike in Amerike. V podjetju je bilo
takrat zaposlenih že 2.390 ljudi (na Prevaljah 164, v
Ceršaku 250 in v Sladkem Vrhu skupaj s potniško
mrežo in skladišči po Jugoslaviji skoraj 2.000).
SLADKORSKA TOVARNA POSTANE ENOTNO
PODJETJE
Leta 1985 smo zaustavili papirni stroj 2, ki je v času
svojega obratovanja skupaj proizvedel 350.000 ton
papirjev in kartonov.
Ekipa delavcev v proizvodnji papirja na PS 6
Ob vsem tem pa so morali ponovno odločati o
reorganizaciji podjetja – iz takrat enovite delovne
organizacije v organizacijo združenega dela z več
temeljnimi organizacijami združenega dela v svoji
sestavi. Nekako ob tem času so se pričele pojavljati
ideje o tesnejšem sodelovanju oziroma združitvi
Sladkogorske tovarne papirja, Tovarne lepenke
Ceršak in Tovarne lepenke Prevalje. Tudi o tem so se
delavci odločali na referendumih, ki so uspeli v prid
združevanja, tako, da je tovarna ob koncu 1977. leta
imela 1.900 zaposlenih (Sladki Vrh 1.420, Ceršak
370 in Prevalje 140). Skupaj so takrat pridelali 83.000
ton papirjev, kartona in lepenke in od tega predelali v
končne izdelke 49.000 ton.
Paloma v začetku devetdesetih let
V letu 1986 je Tovarna lepenke Prevalje praznovala
90 let obstoja in naslednje leto je sledila posodobitev
proizvodnje z zamenjavo starih brusilnikov z novimi
ter postavitvijo celotne linije za transport, čiščenje in
razrez celuloznega lesa.
15
Prodor podjetja je bil v teh letih tako hiter, da so v
podjetju spoznali, da ga ne morejo obvladovati
s klasičnimi oblikami izvoza. V ta namen so bila
ustanovljena zunanja predstavništva, Paloma Italija
s sedežem v Milanu, Paloma West s sedežem v
Frankfurtu, Paloma Nord s sedežem v Stockholmu.
Leta 1988 je stoletnico svojega obstoja praznovala
tudi Tovarna lepenke Ceršak.
Omeniti velja še eno prelomnico v zgodovini
podjetja. Do leta 1990 je bilo podjetje organizirano
v oblik TOZD-ov, in sicer v Sladkem Vrhu je poleg
Proizvodnje papirja, Papirne konfekcije, Blagovnega
prometa in Vzdrževanja obstajala še DSSS, v
Ceršaku TOZD Lepenka Ceršak in v Prevaljah TOZD
Lepenka Prevalje. S ciljem čim hitrejšega prehoda v
tržno gospodarstvo se je organizacija preoblikovala
v enotno podjetje Paloma Sladkogorska tovarna
papirja.
Odtlej je podjetje precej nazadovalo vse do leta 1996,
ko je podjetje prešlo v lastništvo Slovenske razvojne
družbe in ko so se izvedli nujno potrebni remonti
papirnih strojev, v katere se vrsto let ni vlagalo
nobenih sredstev.
USTANOVITEV INVALIDSKEGA PODJETJA
ŽIVOTARJENJE DO LETA 1996
Paloma PIS
Konfekcija 1 - ročno pakiranje rolic
16
Leto 1990 je bilo za podjetje prelomno tudi iz vidika
političnih razmer. Že leta 1989 je podjetje občutilo
bojkot s strani srbske republike in potrošnikov, državo
Jugoslavijo je pestila hiperinflacija, podjetje pa je
omejevala še vladna regulativa glede zniževanja
cen in zamrznitve osebnih dohodkov ter tuje valute,
splošna nelikvidnost jugoslovanskega gospodarstva
in slaba kupna moč, višanje cen surovin … Paloma
je v teh letih sicer pretežno izvažala, a se je na
zahodnoevropskih trgih srečevala z zahtevami po
najvišji kakovosti izdelkov in izjemno nizkimi cenami
konkurence … Osamosvojitev Slovenije in vojna na
večjem območju nekdanje Jugoslavije je zaprla pot
našim izdelkom in proizvodnja se je zmanjšala na
74.000 ton papirjev, kartona in lepenke ter na 54.000
ton gotovih izdelkov. Število zaposlenih je bilo 2.230.
Leta 1996 se je podjetje preoblikovalo v Paloma,
d.o.o. V okviru sanacijskega programa podjetja je bila
sprejeta odločitev o ustanovitvi invalidskega podjetja,
predvsem je bila to velika priložnost za ohranitev
delovnih mest, v največji meri za delavce, ki zaradi
bolezni in nesreč trajno niso več zmogli opravljati
svojega rednega dela. Konec 1996 je bilo v podjetju
zaposlenih 175 delovnih invalidov. V Palominem
hčerinskem podjetju so najprej opravljali predvsem
dela dotedanjega oddelka posebnih pakiranj in druge
dopolnilne dejavnosti. Sčasoma se je tudi to podjetje
prilagajalo tržnim razmeram in izkoristilo marsikatero
tržno priložnost.
PALOMA S POLETOM
Leta 1997 je bil dokončno zaustavljen tudi stoj 1.
Podjetje je v okviru sanacijskega programa izboljšalo
likvidnost, utrdilo tržni položaj in povečalo uspešnost
poslovanja. Odprlo je nove projekte, kot so razvoj
novih izdelkov, tehnološka posodobitev, obnova
celostne grafične podobe podjetja in blagovnih znamk
izdelkov ter pričelo intenzivneje oglaševati svoje
ime in izdelke. Posodobljeni sta bili liniji okroglega
programa 1 in 2, in sicer se je uvedlo strojno pakiranje
rolic in zamenjali so se rezalniki. V nadaljevanju se je
posodabljal še oddelek servietnega programa.
IZOBRAŽEVANJE PAPIRNIČARJEV SE PONOVNO
VZPOSTAVI
V Palomi smo vedno uspešno izvajali različne oblike
izobraževanja in usposabljanja. Kot mnoge druge
aktivnosti, je bilo leta 1993 ukinjeno izobraževanje
na dislocirani enoti Srednje šole za tisk in papir v
Sladkem Vrhu. Oddelek so ponovno organizirali leta
1999, v program katerega se je vključilo 13 zaposlenih,
ki jim je bilo leta 1993 prekinjeno izobraževanje,
in še 8 novih slušateljev. V istem letu, natančneje
29. 11. 1999 so v Palomi uspešno zagovarjali
standard za kakovost poslovanja ISO 9001, ki ga
je opravila presojevalska hiša TÜV CERT. Temu
certifikatu sta v letu 2001 oz. 2002 sledila še SIST
EN ISO 14001:1997, certifikat za sistem ravnanja
z okoljem, ter OHSAS 18001:1999, certifikat za
varnost in zdravje pri delu. Podjetje je v tem obdobju
prenavljalo svoj informacijski sistem.
Prenova asortimana in celostne grafične podobe
Papirniška šola
RAZVOJNI CIKLUS PO PRELOMU DRUGEGA
TISOČLETJA
Razvojni ciklus Palome se je nadaljeval in v letu
2001 je bilo izvedeno optimiranje previjalnikov in
rezalnikov ter modernizacija pakiranja in paletiziranja
v oddelku rolic in brisač, na cestah 2, 4 in 5. Tudi v
2002 se je posodabljala papirna konfekcija, tokrat se
je montiral nov rezalnik na liniji za maxi program in
nova linija za zložene brisače v Ceršaku. Zaključila
se je tudi rekonstrukcija stroja 3. Po opravljenem
tehničnem pregledu v začetku oktobra 2002 je pričela
poskusno obratovati čistilna naprava odpadnih voda,
s katero so skupaj z občino začeli reševati problem
onesnaževanja okolja z odpadnimi vodami iz tovarne
in ožjega dela strnjenih naselij Sladki Vrh in Vranji
vrh.
Zaradi določil o označevanju blaga v okviru Zakona
o potrošnikih, ki je zahteval označitev uvoznika,
in zaradi več uvoznikov blaga na to tržišče, je bilo
leta 2003 ustanovljeno predstavništvo v Zagrebu.
Naslednje leto se je podjetju v Zagrebu pridružilo
17
še mešano podjetje Paloma-Horgen, ki je bilo
ustanovljeno z namenom razreševanja problemov pri
poslovanju v Tovarni lepenke v Ceršaku in ohranjanja
čim večjega števila delovnih mest. Medtem ko je
projekt Paloma Horgen napredoval, je Paloma v
okviru programa dezinvestiranja leta 2005 odprodala
celoten paket delnic Palome Prevalje d.d. kupcu
Papir Servis iz Ljubljane. Že v naslednjem letu pa je
bil sklenjen dogovor s švicarskim partnerjem o izstopu
in prevzemu njihovega poslovnega deleža, Paloma
je tako postala lastnik 100-odstotnega osnovnega
kapitala družbe Paloma Horgen d.o.o.
18
Prisotnost močne svetovne konkurence na Palominih
ključnih trgih in vse zahtevnejši potrošniki so
narekovali postavitev nove linije za proizvodnjo
rolic in brisač. Tako je v drugi polovici leta 2004
začela obratovati 10. linija s sodobnimi vtiskovalnimi
valji, tiskarno ter najsodobnejšim pakirnim delom.
Istočasno je potekala prenova vizualne podobe
embalaž. S posodobitvami izdelkov in papirne
konfekcije smo nadaljevali tudi v naslednjih treh letih,
prenovili smo program serviet, rekonstruirali cesto 4
v konfekciji okroglega programa in postavili 2 novi
linji za proizvodnjo robčkov. Leta 2009 je sledil zagon
Čistilna naprava ter modernizacija v oddelku rolic in brisač
linije 11 za proizvodnjo kuhinjskih brisač, obratovanje
linije poteka v novo zgrajeni proizvodni hali med
obema skladiščema.
Tržne priložnosti na področju programa serviet
so bile povod za nabavo stroja 12, v katerega je
investiralo hčerinsko podjetje Paloma PIS. Linija
omogoča izdelavo najkvalitetnejših serviet različnih
formatov, mednje sodita inovativna izdelka, to je s
posebnim postopkom lepljena in vtiskovana servieta
Paloma soft&compact z občutkom tekstila ter servieta
Palbib izum priznanega slovenskega izumitelja Petra
Florjančiča.
Soft & compact & Palbib
Začetni upravljavci 10. linije za izdelavo okroglega programa (foto: Jože Korotaj)
19
UTRINKI IZ DECEMBERSKIH
NOVOLETNIH SPREJEMOV
20
SPOŠTOVANE SODELAVKE,
SODELAVCI!
Božično novoletni čas, je čas pričakovanj, želja
in spominov. Čas, ki ga najraje preživimo v krogu
svojih družin, prijateljev, znancev, skratka ljudi, ki
so nam blizu in ki jih imamo radi. Spominjamo se
preteklosti, živimo v pričakovanju in si želimo vse
najlepše v prihodnje.
Čas je za nekatere včeraj, za druge jutri, pravi čas
pa naj bo za vse - danes. Danes zato, ker danes
živimo in ker resnično bogastvo človeka je dobro,
ki ga stori drugemu. Včeraj zavijmo v spomine,
jutri v upanje. Vsak dan in danes pa naj bo srečen,
zdrav, vesel in uspešen, najbolj seveda zdrav, saj je
zdravje neprecenljivo bogastvo.
Kdor ima zdravje, ima upanje, kdor ima upanje, ima vse!
Svet delavcev družbe Paloma d.d
SPOŠTOVANI!
Lučke praznične nas spomnijo, da staro leto
poslovilo se bo,
zato zaželimo si le lahko, da vse slabo naj se z njim
poslovi
in naj v novem letu vse, kar dobro je bilo, ostane.
Spremembe naj le pozitivne prinese,
da prijetno nam skozi vse leto bi bilo.
Naj bo leto 2014 radodarno z uspehi ter
zadovoljstvom doma in v službi.
Naj vas ljubezen in zdravje spremljata povsod,
in naj uresničijo se želje ter izpolnijo pričakovanja.
Sindikat Paloma Pergam
Predsednica, Nives Hrovat
SPOŠTOVANI!
Vsem, ki ste kakorkoli povezani s Palomo, voščim prijetne praznike, v prihodnjem letu pa veliko pozitivne
energije za premagovanje vsakodnevnih izzivov.
Glejmo na življenje s prijetnejše plati, da imamo možnost biti tukaj in zdaj skupaj, da imamo poleg družine
še Palomo, v kateri imamo svoje sodelavce, svoje drugo življenjsko okolje. Nimajo vsi sreče biti del nekega
kolektiva, mi to srečo imamo, a da bo tako ostalo, moramo vsi prispevati svoj delež.
Srečno 2014.
Marjana Bravc
21
NOVOLETNA SKUTINA TORTA
Sestavine:
125g margarine Rama za peko
100g sladkorja
1 zavitek vaniljevega sladkorja
3 jajca
½ dl mleka
200g moke
25g škrobne moke
1 zavitek pecilnega praška, sol
Nadev:
150 g marmelade iz rdečega ribez
50 g sesekljanih lešnikov ali mandljev
50 ml likerja Amaretto
250 g mareličnega kompota
Krema:
4 listi želatina
250g navadnega jogurta
250g skute
50g sladkorja
150g sladke smetane
lupinica 1 limone
100g marelic in lešnikov ali mandljev
Čas priprave:90 min
22
Postopek:
Margarino in sladkor penasto umešamo, dodamo
vaniljev sladkor, jajca, mleko, sol, moko s pecilnim
praškom in škrobno moko. Vse skupaj premešamo in
vlijemo v pekač. Pečemo 15-20 minut pri temperaturi
180 °C. Ohlajen biskvit prerežemo na polovico. Spodnji
del položimo v tortni model in ga namažemo z ribezovo
marmelado, ki smo jo pred tem rahlo segreli. Po vrhu
zložimo na koščke narezane marelice iz kompota, na
to dodamo drugo polovico biskvita, ki smo ga zdrobili.
Dodamo zdrobljene oz. sesekljane lešnike ali mandeljne,
polijemo z mareličnim kompotom in likerjem.
Skuto pretlačimo, dodamo jogurt, sladkor, limonino
lupino, stopljeno želatino in na koncu še stepeno
sladko smetano. S kremo premažemo torto, potem jo
okrasimo z marelicami in sesekljanimi lešniki.
Amaretto je blagovna znamka likerja, ki se ga lahko
nadomesti z mandljevim ali breskovim likerjem.
POTICA, KI VEDNO USPE
Kratek čas za pripravo in požanje vso slavo, pa še
enostavna za povrhu.
Sestavina:
800 g namenske moke
600 g margarine za peko
2 kvasa (2X42 g)
8 žlic mleka
120 g sladkorja
6 rumenjakov
Nadev:
270 g sladkorja
600 g zmletih orehov
1 dl sladke smetane
6 beljakov
200 g rozin v rumu
5 žlic čokolade v prahu (po želji)
Priprava:
V mlačnem mleku raztopimo žlico sladkorja in kocki
kvasa. V drugi posodi razdrobimo margarino med
moko, dodamo rumenjake, sladkor ter dodamo
kvasno mešanico. Zamesimo testo (bodite vztrajni
in mesite z rokami cca. 10 minut, da je testo res
voljno). Pustimo počivati 20 minut. Medtem stepemo
sneg iz beljakov, dodamo sladkor in zmlete orehe ter
čokolado v prahu.
Testo razrežemo na 3 dele, razvaljamo v pravokotnik
(glede na velikost pekača), namažemo z orehovo
mešanico ter posujemo z namočenimi rozinami. Testo
zavijemo in oblikujemo rolo, ki jo previdno prenesemo
v pekač. Postopek ponovimo še dvakrat.
Štruce premažemo s sladko smetano ali rumenjakom
ali kavo ter večkrat prebodemo z vilicami. Pečemo na
180 stopinjah 40 minut v predhodno ogreti pečici!!!
Nato potico obrnemo na »glavo« in pustimo, da se
dobro ohladi in ponudimo.*
Orehe zmeljite sami, ker je manjša verjetnost, da
bodo žarki. Obvezno jih pred uporabo poskusite, da
ne bo šla cela potica v smeti zaradi žarkosti ... *Ko potico postrežete, opazujte jedce kako jim od
ugodja »mahajo ušesa«.
CIMETOVE KROGLICE
KADROVSKE SPREMEMBE V PALOMI D.D.
OD 11. 04. 2013 DO 10. 12. 2013
piškoti s cimetom in lešniki
Sestavine:
3 beljaki
250 g sladkorja v prahu
1 vanilijev sladkor
1 žlička cimeta
300 g mletih lešnikov
Prišli so:
KLOBASA MIŠEL, vnašalec surovin,
TAJHMAN MITJA, vnašalec surovin,
LAKATOŠ PETER, vnašalec surovin,
GOSAK TADEJ, predsednik uprave družbe,
INTIHAR TATJANA, dir. področja za finance in ekonomiko,
WUTT BARBARA, direktorica prodajno marketinškega
področja poslovanja,
GOLOB SLAVKO, vodja projektov na prodajno
marketinškem področju,
HAUC LUDVIK, vnašalec surovin,
GOLOB MILAN, vnašalec surovin,
SERNEC PRIMOŽ, vnašalec surovin,
DOLINŠEK PATRICK, vnašalec surovin,
KIRBIŠ ZORA, direktorica za kadrovske in splošne zadeve.
Okrasitev:
40 g celih lešnikov za okras
Priprava:
Iz beljakov stepemo zelo trd sneg. Postopoma
dodajamo sladkor in vanilijev sladkor.
Polovico snega prihranimo za okras, v preostalega
pa vmešamo cimet in mlete lešnike.
Iz zmesi oblikujemo kot oreh velike kroglice in jih
zložimo na pekač obložen s peki papirjem. Vrh vsake
kroglice okrasimo s snegom iz beljakov in celim
lešnikom. Pečemo 25-30 minut.
Odšli so:
ZARNEC IRENA, samostojni referent nabave,
ŠIKER MATEJ, 2. pomočnik strojevodje PS 6,
BAUMAN MARJAN, varilec,
BAUMAN ERIK, 3. pomočnik vodje linije rolic in brisač,
VOGRIN MARKO, vnašalec surovin,
RECEK FRANC, nakladalec - odpremnik,
GOJIĆ ALEKSEJ, vnašalec surovin,
KRAMBERGER DAVID, delavec na PS 3,4,5,6 in previjalniku,
MAJER SLAVKO, vodja previjalnika v PP,
MERKAN DENIS, predajalec – prevzemnik, odpremnik
gotovih izdelkov.
HUMOR
»Ati, ati! Daj mi denar za novo obleko.« »Pa ne že
spet!« » Če hočem dobiti dobrega moža, moram biti
lepo oblečena.« »Mamica v tvojih letih ni porabila
desetino toliko denarja za obleke, kot porabiš ti.«
»Zato pa je dobila tebe.«
Vojaki so po napornem tednu slabe volje. Zato
se polkovnik odloči, da jih bo razveselil in naroči
striptizeto. Po prvi točki ploskajo eno minuto. Potem
sleče modrc. Aplavz traja 5 minut. Na koncu se
sleče in izvaja gimnastično predstavo, vendar
ostane v dvorani smrtna tišina. Polkovnik se opraviči
striptizeti.
Ona pa odgovori: saj vem, da se z eno roko ne da
ploskat.
Rubež državne uprave pride h kmetu po bika,
vendar ima kmet še eno željo, da bi bik še enkrat
skočil. Rubež sprejme ponudbo, a bik je odpovedal
na celi fronti. Kmet: »Ne morem verjet, eno uro v
državni službi, pa že lenuh«.
V kupe vstopi mamica z dojenčkom. Čez nekaj časa
postane otrok lačen, zato vpraša sopotnika, če bi ga
motilo, da otroka podoji. »Ne, ne«. Malček po nekaj
minutah odneha. Mamica ga spodbuja: »Vleči,
drugače bom dala prsi gospodu.« To se je ponovilo
vsaj petkrat, nakar je moški rekel mamici: » Naj se
otrok že enkrat odloči, ker se peljem že tri postaje
predaleč.«
Od kod izvira ideja za troslojni WC papir? Ideja
prihaja iz slovenskih občin, saj za vsako sranje
potrebuješ tri kopije.
23
NAGRADNA KRIŽANKA
Lahek
ploščat
čoln z
obojestran.
veslom
Ljudski
odbor
Preprosto
strelno
orožje
Svilen
trak kot
del odlikovanja
Medicinska
veja, ki se
ukvarja z
rak. tkivom
Glavni
števnik
Karlovac
Sestavil:
erg
Slov.zavarovalnica s
sedežem v
N. Mestu
Nekdanji Večerov
novinar (Klipšteter)
Prebivalec
Katran
Italije
Nogometni
Nogometni
klub
Češki
ekonomist
(Šik)
Angleški
grof
Prizorišče
v cirkusu
Selen
Radij
Dušik
Del
cepina
Pritrdilnica
Okrasni
kamen
Lavor,
umivalnik
Hrib pri
Beogradu
Koja na
ladji
Iridij
Gl. mesto
Italije
Žensko
ime
_________________________________________________
Telefonska številka:
_________________________________________________
Napad,
naskok
Nekdanji
slov. nog.
selektor
(Matjaž)
Avans,
predujem
Igra z
žogico in
reketom
Grška
boginja
modrosti
Izraelska
luka
Podvodna
skala
Franc.reka
Ženskko
ime
Alpski
center
Obrok
posojila
Kravica,
telička
Deček
s čudežno
svetilko
Slov.liter.
zgodovinar
1872-1944
Trst
Ime in priimek:
_________________________________________________
Naslov:
_________________________________________________
Trk vozila
od zadaj
in departma
Del kmečkega voza
Anton
Vratuša
Starogrški
kipar iz
5.stoletja
pr. naš. št.
Rimska
boginja
jeze
Edvard
Kocbek
Varianta,
inač-redko
Črka grške
abecede
Trav.zdr.
rastlina
Zlitina za
zvonove
Grška
črka
Rim.-grški
vek
Ruski skladatelj
(Anatolij)
Poželenje
Sladka
alkoholna
pijača
Pristanišče
v južni
Italiji
Človeku
podobna
velika
opica
Pravoslav.
vers.pod.
Ptica ujeda
(brkati …)
Indijski
glasbenik
na sitarju
(Shankar)
Izdelovalec in
prodajalec leda
Nekd. poljski nogom.,
sed. trener (Grzegorz)
Atek,
očka
Stroj,
naprava
Ptič, ki
ne leta
Platneno
bivališče
Kačja
koža
Tekočina
za narkozo
Anton
Janša
Noetov
sin,
praoče
semitov
Ernest
Titan
Oče
Dalmat.
žensko
ime
Glasbeni
znak
Igralka
Gardner
Pesnik
Ujević
Paloma
140 let
Starožidovski kralj
Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke:
MARIJA FERLINC, Srebotje 24 A, 2212 Šentilj v Slov. Goricah
MATEJA FLUHER, Mahovci 2 A, 9253 Apače
JOŽE BREZNIK, Zgornja Velka 116 B, 2213 Zgornja Velka
Rešitev nagradne križanke pošljite v uredništvo glasila (s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA)
do 15. januarja 2014, z vsemi potrebnimi podatki.
Med reševalci, ki nam bodo poslali pravilno izpolnjeno nagradno križanko, bomo z žrebom
razdelili tri nagrade v obliki Palominega promocijskega materiala.