Kako prepoznamo slabega zavarovalniškega agenta

ALI VESTE
Previdno pri izbiri zavarovanja
Zaradi vsesplošne krize se vse več ljudi sprašuje
o nujnosti ali prekinitvi vseh mogočih zavarovanj,
ki so na voljo na slovenskem trgu. Zmeda z
zavarovalniško ponudbo in agenti sicer ni več
tako velika, kot je bila pred leti, dokler zadeve niso
regulirali, pa vendar še vedno po Sloveniji kroži
kar nekaj »agentov« brez licence, ki skušajo ljudi
prepričati o nujnosti kakega zavarovanja, vendar
ne v njihovo, temveč v lastno korist. O razliki med
dobrim in slabim agentom smo se pogovarjali z
Vidom Grizilo, samostojnim finančnim svetovalcem
in ustanoviteljem blagovne znamke Izobraževalni
Center Finava (www.icfinava.si).
Kako prepoznamo slabega
zavarovalniškega agenta
S
lab agent največkrat nima
niti licence niti dovoljenja
za opravljanje zavarovalnega zastopanja, ki ju podeljuje Agencija za zavarovalni nadzor. Takih agentov je na trgu zelo veliko in ti po zakonu sploh ne
bi smeli samostojno predstavljati
zavarovalniške ponudbe, kaj šele
sklepati pogodb. Zahtevajte torej,
da vam pokaže svoj izvod obvestila, s katerim se mora izkazati
po 217. členu zakona o zavarovalništvu. Na tem obvestilu so tri
ključne informacije za identifikacijo agenta, ki stoji pred vami. To so
najprej osnovni podatki o agentu,
da vidite, kdo sploh je. Drugi podatek je njegova številka dovoljenja za opravljanje zavarovalnega
zastopanja in datum, kdaj je to
dovoljenje pridobil od Agencije za
zavarovalni nadzor. In tretje, zelo
pomembno, vidimo lahko, katero
zavarovalnico ali agencijo sploh
zastopa. Če zastopa agencijo, so
zraven navedene še vse zavarovalnice, ki jih ima v ponudbi njegova agencija.
Slab agent že takoj ob prihodu
začne govoriti o nekem novem
»fantastičnemu produktu«, medtem ko dober agent najprej vpraša po obstoječih zavarovalnih pogodbah, vaših željah in ciljih. Prvemu rečemo agent prodajalec,
drugi pa se imenuje finančni svetovalec. Seveda sta oba prodajalca, vendar je razlika med njima v
tem, da prvi večinoma niti ne pozna kaj več od produkta, ki ga je
prišel prodajat, drugi pa ima dovolj znanja o potrebah ljudi in do-
Vid Grizila
bro pozna pestro ponudbo na trgu, da lahko svetuje celostno in
učinkovito.
Slab agent prekine obstoječe klasično življenjsko in sklene s
stranko naložbeno zavarovanje. To
zagovarja (zavaja) s tem, da pri klasičnem ni dobičkov (kar je popolna neumnost) in da je to zastarela
zadeva. S tem stranko iz varnega
objema garancije, ki jo zagotavlja
zakon o zavarovalništvu, vrže na
odprti trg borznega tveganja. V zadnjem času se pojavlja celo to, da
so nekateri agenti še malo razširili
svojo ponudbo in zraven prodajajo
še zlato, pri tem pa gredo celo tako
daleč, da si privoščijo neposredno
primerjavo varnosti ene in druge
oblike varčevanja.
Slab agent prekine eno naložbeno zavarovanje in s stranko sklene
drugo, češ da je boljše od prvega. Pri tem je njegovo edino vodilo prodaja novega zavarovanja, saj
bi bilo za stranko veliko bolje, če bi
ji samo zamenjal sklade in umaknil
garancije (ja, prav ste prebrali – garancija nima v naložbenem zavarovanju kaj iskati). Sploh pa je naložbeno zavarovanje za stranko že v
osnovi redko optimalna izbira, še
posebej to velja takrat, ko je to njeno edino varčevalno zavarovanje.
Slab agent bo svetoval predolgo zavarovalno dobo. Z nekom, ki
ima na primer do odhoda v pokoj
še 17 let, bo gladko sklenil pogodbo za 30 let. In če stranka vendarle protestira, da ne bi varčevala za
svojo dodatno pokojnino še 10 let,
ko bo že v pokoju, jo agent odpravi s puhlico, da bosta pač takrat
znižala dobo in ne bo nobene škode. To je seveda debela laž, saj je
bila škoda narejena že ob sami
sklenitvi takšnega zavarovanja,
krajšanje dobe pa potegne za seboj marsikaj, a nič dobrega. Doba
varčevanja za pokojnino mora biti
čim daljša, saj je tako varčevanje
za dodatno pokojnino najlažje, v
vsakem primeru pa se mora končati z letom upokojitve.
Slab agent bo stranki svetoval
previsoko letno premijo oziroma
se ne bo oziral na finančno stanje
zavarovanca. »Gospod, dajva midva zdaj kar na 100 evrov na mesec,
potem bova pa že nižala, če bo treba …« Ni treba posebej poudarjati, da tudi nižanje premije prinaša
stranki dodatne stroške. Premija
naj bo optimalna – niti prenizka ni-
ti previsoka. Možnost korigiranja
premije navzdol je namenjena izrednim dogodkom in nepričakovanim finančnim pretresom, nikakor
pa ne temu, da bomo enkrat višali,
drugič nižali – kakor bo pač naneslo. Nižanje premije je za stranko
varovalka, ne le možnost.
Po nekaj letih se agent pojavi pri
stranki z izgovorom, da so na trgu
novosti, da je ponudba še boljša
kot prej in da ji bo obstoječe zavarovanje znižal na minimum, recimo na 30 evrov, vso preostalo
premijo, ki jo je stranka doslej plačevala za očitno dobro zavarovanje, pa bo zdaj preusmeril v novo,
še boljše zavarovanje. V tem primeru bo stranka zopet plačala
stroške znižanja premije in stroške za novo pogodbo. Pa lep pozdrav, se vidimo spet čez nekaj let.
Slab agent neutemeljeno blati
zavarovalnice in obstoječa zavarovanja, zato da bi stranka prekinila staro in sklenila novo zavarovanje. Pri tem ne izbira sredstev niti besed, svojih trditev ne
argumentira, velikokrat laže in se
izogiba konkretnim dokazom za
svoje trditve. Dober agent jasno
pokaže, zakaj in v čem obstoječa
rešitev ni dobra. Svojim varovancem podrobno razloži stroške, ki
bodo nastali pri spremembi zavarovanja, in se izogiba nekorektnim
sodbam o tem, katera zavarovalnica je dobra in katera ne. (th)
Če boste nasedli slabemu agentu, se bo zaradi zaslužka z vami na
koncu smejal on, vi pa boste imeli slabo, slabše kot prej ali pa celo
neprimerno zavarovanje.
55