1. No category

poštnina plačana pri
pošti 1106 ljubljana
kinotečnik
brezplačni izvod
2013 2014
mesečnik Slovenske kinoteke, letnik XIV, številka 7–8, marec-april 2014
marec-april
89 mm od Evrope
Marcel Łoziński, 1993
etika filma
potem, ko ti bo vse to jasno, ko boš vse to razumel, pa čeprav ne tudi povsem dojel,
šele potem pojdi in snemaj dokumentarne filme. Marcel Łoziński to pripoveduje iz
lastne izkušnje, enkratne in bogate. Rodil se je turbulentnega leta 1940 v Parizu
staršem Judom in predvojnim komunistom. Po koncu druge svetovne vojne se je
družina vrnila na Poljsko, vendar je mladi Marcel že pri šestnajstih letih ponovno
obiskal Pariz. Tja ga je povabila sestrična, da mladeniču pokaže filme njegovega že
"Če po pomoti posnamem lep kader, ga izrežem."
pokojnega strica, ki je veljal za družinsko legendo. Stricu je bilo, mimogrede, ime Jean
Roberto Rossellini
Vigo in njegova dokumentarna mojstrovina Zavoljo Nice (À propos de Nice, 1929) je
imela ključno vlogo v nadaljevanju življenjske poti poljskega najstnika. Po končanem
Marčevsko-aprilski filmski program Slovenske kinoteke uokvirjata dve retrospektivi.
študiju na politehnični fakulteti se je Łoziński vpisal na proslavljeno filmsko šolo v
V začetku marca nas (tudi osebno) obišče Marcel Łoziński, konec aprila pa se
Lodžu in tam diplomiral leta 1971. Bil je del mlade, zagnane generacije, ki si je že
z mojstrovinama Stromboli in Potovanje v Italijo začenja retrospektiva filmov
v svojih prvih dokumentarnih filmih drznila spodjedati avtoriteto takratne poljske
Roberta Rossellinija, ki se bo nato nadaljevala vse do junija in v sklopu katere bo
diktature, svojo bistroumno kritiko pa je vešče zavijala v poetično prispodobo, formalno
skupno predvajanih več kot dvajset filmov. Ker bomo o italijanskem mojstru še
poigravanje z naracijo, smisel za humor in naposled tudi iskren humanizem, kar je
pisali (izšel bo tudi katalog), na tem mestu samo nekaj besed o visokem obisku s
razorožilo marsikaterega cenzorja. Tej generaciji prijateljev je med drugimi pripadal
Poljske. Marcel Łoziński predava dokumentarni film na filmski šoli, ki nosi ime po
tudi Krzysztof Kieślowski, ki je pozneje zaplaval v vode igranega filma, Marcel Łoziński
znamenitem poljskem režiserju Andrzeju Wajdi. Ko se prvič sreča z novimi študenti,
jih skuša odvrniti od snemanja dokumentarcev. Razloži jim, za kako težko, nehvaležno pa je do danes ostal zvest neskončnim zmožnostim in neposrednemu angažmaju
dokumentarne forme. Izmed številnih, predvsem kratkih filmov, ki jih je posnel pred
delo gre. Pojasni jim, v kako podrejenem položaju je dokumentarec v primerjavi z
letom 1980, so v redno distribucijo na Poljskem prišli samo štirje. Vse druge je cenzura
igranim filmom, in jim pove, da bodo lačni. Pokaže jim pičle statistike predvajanja
dokumentarnih filmov v kinodvoranah. Opozori jih, kako težko je najti dober predmet pospravila na police bunkerja in so poljska velika platna razsvetlili šele v zgodnjih
devetdesetih. Navzlic temu se danes Marcel Łoziński v šali prekriža, če ga kdo označi
obravnave, in kako težko, celo neprimerno težje je nato najti dober in obenem
za disidenta. Nikakršen disident nisem bil, pravi, za svoje filme smo vendarle prejemali
iskren pristop. Pripoveduje jim zgodbe o urah, dneh, tednih, mesecih in celo letih,
državni denar in jih v vseh primerih tudi posneli. Navsezadnje je dandanašnja
ki jih bodo preživeli v montaži enega samega filma. Predvsem pa jim položi na srce,
cenzura kapitala neprimerno bolj odvratna in učinkovita, kot je bila nekoč cenzura
da mora biti režiser dokumentarnega filma v prvi vrsti človek in šele nato režiser.
ideologije. Ko se je torej na Poljskem zamenjal režim, je Marcel Łoziński še vedno
Človek, ki bo resnično znal opazovati, poslušati in se naposled tudi odpreti drugim
snemal politične filme. Še vedno je snemal tudi poetične filme. Pa osebne, globoko
okrog sebe. Človek, ki bo upal in znal v vsak film vložiti samega sebe. Režiser, ki se
intimne. In naposled filme, ki združujejo vse našteto, kar ta skromni velikan poljskega,
bo zavedal, da bo vsaka njegova podoba nujno porojena iz bolj ali manj usodnega,
evropskega, svetovnega dokumentarnega filma počenja še danes.
bolj ali manj bolečega trka med zunanjim svetom, ki ga skuša opisati, in njegovim
Jurij Meden
povsem intimnim razmišljanjem, intenzivnostjo vizije, senzibilnostjo in intuicijo. Šele
"Vsak ustvarjalec dokumentarnega filma mora še pred začetkom snemanja znati
odgovoriti na tri temeljna vprašanja: kaj, v imenu česa in kako."
Marcel Łoziński
.
1
kinotečnik, marec-april 2014
1.3.
sobota
18.00
Leto kina: Nostalgija
Valjar in violina (Katok i skripka)
Andrej Tarkovski, SZ, 1960, 35mm, 1.37, barvni, 46', sp
Ptujska dežela
France Kosmač, Slovenija, 1971, 35mm, barvni, 12'
Kurentovanje
Zvone Sintič, Slovenija, 1949, 35mm, čb, 18'
Zima mora umreti
Zvone Sintič, Slovenija, 1954, 35mm, čb, 10'
Fantastična balada
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1957, 35mm, čb, 11'
Kurenti v Markovcih
Božidar Jakac (snemalec), Slovenija, 1946, 16mm, barvni, 2'
Družinski film in kurenti v Ljubljani
Božidar Jakac (snemalec), Slovenija, 1951, 16mm, barvni, 3'
Velika čarovnija
Marjan Cilar, Slovenija, 1966, 16mm, barvni, 22'
ki raziskujejo tujo inteligenco, temveč slednja prek njih
raziskuje človeško vrsto. Epski znanstveno-fantastični film o
moralni odgovornosti znanosti do človeštva, obenem pa nič
manj epska ljubezenska zgodba.
21.00
Klasiki
Iztrebljevalec (Blade Runner – The Director's Cut)
Ridley Scott, ZDA, 1982, 35mm, 2.35, barvni, 117', sp
Impresivna freska filmskih podob, ki s svojo neposredno,
natančno čutnostjo zahtevajo popolno odprtost dojemanja.
20.00
Večer SFA: Ptujska dežela: kurentovanje in pust na filmskem
platnu
Praznovanje pomladi
France Štiglic, Slovenija, 1978, 35mm, 1.37, barvni, 99'
Pripoved o prijateljstvu, ki vznikne med dečkom, ki mu vsi
nagajajo, in močnim, samozavestnim delavcem. Mladostno
in v marsičem naivno delo, ki vsebuje predvsem močne
ikonografske elemente socialističnega realizma, po drugi
strani pa jasno kaže nadarjenost mladega režiserja,
predvsem njegovo močno filmsko senzibilnost. Simboli in
elementi, ki so mu ljubi v vseh ostalih filmih, so prisotni že
tu: jabolko kot ljubezenski znak, voda, dež, ogledala, igra
svetlobe in senc.
Ivanovo otroštvo (Ivanovo detstvo)
Andrej Tarkovski, SZ, 1962, 35mm, 1.37, čb, 95', sp
Los Angeles, bližnja prihodnost. Bivšemu policistu (Harrison
Ford), lovcu na pobegle umetno ustvarjene ljudi, t. i.
replikante, vsilijo nalogo, da izsledi in pobije šest primerkov
najnovejšega modela replikantov, ki so sposobni na podlagi
vsajenih spominov razviti lastna čustva in se tako obnašati
še bolj človeško od ljudi. Kultna znanstvena fantastika.
6.3.
V zgodovinskem filmu se Simon (Zvone Agrež), mlad vojak
Marije Terezije, skupaj z drugimi vojaki vrne v domači kraj.
Njihova naloga je, da preprečijo vsakoletno pogansko
kurentovanje. Ob prihodu srečajo svatovski sprevod, v
nevesti pa Simon spozna svoje dekle Suzano (Zvezdana
Mlakar). Njuna ljubezen je še živa, zato se pod maskami
kurentov Simon in Suzanin mož Štefan (Radko Polič)
spopadeta. Ko ju prekinejo, Simon odvrže kurentovo opravo.
Obleče jo Štefanov brat, željan začutiti kurentovo moč. Zlata
arena za scenografijo (Niko Matul) v Pulju.
Program so pripravili Zgodovinski arhiv na Ptuju, Društvo
prijateljev Ptuja in Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
Druga svetovna vojna v Rusiji. Ivan, deček dvanajstih let,
ki je pred kratkim osirotel, kot izvidnik za sovjetske vojake
izvaja tvegane pohode na sovražno ozemlje, ki so ga zavzeli
Nemci. Prikupi se dvema oficirjema, ki poskušata paziti
nanj, vendar ga med eno izmed akcij izgubita izpred oči.
Njegovo truplo najdejo med berlinskimi ruševinami. Liričen
celovečerni prvenec Andreja Tarkovskega dokončno vpelje
otroka kot privilegirano človeško bitje, ki je v 60-ih obsedlo
sovjetski filmski prostor. Vendarle je otrok Tarkovskega
drugačen. Ivan živi, toda drugje, je zapisal Sartre.
4.3. torek
17.30
Leto kina: Nostalgija
Andrej Rubljov (Andrei Rublev)
Andrej Tarkovski, SZ, 1966, 35mm, 2.35, čb/barvni, 185',
sp
Osem epizod izmišljenega življenja ruskega slikarja ikon
iz 15. stoletja Andreja Rubljova, ki kot nekakšen Kristus
opazuje trpljenje ljudi in razklane Rusije, ki jo oblegajo
Tatari. Izjemna poustvaritev srednjeveškega življenja
dramatizira večni problem umetnika: naj se udeleži življenja
okrog sebe ali naj ga le opazuje in s svojim ustvarjanjem
komentira.
21.00
Klasiki
Dvigni zaveso (The Band Wagon)
Vincente Minnelli, ZDA, 1953, 35mm, 1.37, barvni, 112',
svp
Pozabljeni plesalec Tony Hunter (Fred Astaire) na dnu svoje
kariere v sodelovanju z dvema scenaristoma načrtuje veliki
povratek na odre. Pri tem ga ovira arogantni, pretenciozni
režiser, ki bi rad svoje delo začinil z elementi realistične
drame, in njegova partnerka, klasična balerina (Cyd
Charisse), ki prezira zabavni slog svojega soplesalca. Ko
že vse kaže na polomijo, prevzame vajeti v roke Tony,
preoblikuje predstavo po meri ljudske zabave, požanje
uspeh pri publiki in osvoji srce resnobne soplesalke. Eden
najbolj zabavnih in virtuozno koreografiranih muzikalov vseh
časov!
21.00
Premiera
Jugoslavija, kako je ideologija premikala naše kolektivno
telo (Yugoslavia, How Ideology Moved Our Collective Body)
Marta Popivoda, Srbija/Francija/Nemčija, 2013, video, čb/
barvni, 62'
četrtek
19.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Paris.Love
Boris Petkovič, Francija/Slovenija, 2007, video, 16:9, čb/
barvni, 71', sp
Vince je štiriindvajsetletni Američan, ki živi v Parizu in
poskuša postati igralec. Zaradi slabega francoskega
naglasa je zavrnjen na vseh avdicijah. Pri življenju ga drži
majhna vloga v obskurni avantgardni predstavi. Zaljubi se
v francosko študentko Zoe, ki odigra pomembno vlogo pri
srečanju z njegovim očetom, s katerim ima problematičen
odnos. Moška se srečata in oče mu pove, da je vesel, da
je Zoe noseča. Vince se počuti izdanega in se z njo spre.
Na eni od avdicij vendarle dobi priložnost, saj se režiserju
njegov naglas zdi prednost in mu ponudi vlogo. Medtem
razmišlja, ali si želi srečati Zoe, vendar ve, da si ona
srečanja ne želi. Tako je v realnosti, kaj pa v filmu?
20.30
Večer Društva slovenskih režiserjev
Noč (En natt)
Miha Knific, Švedska/Slovenija, 2007, 35mm, barvni, 76',
sp
2.3.
nedelja
18.00
Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji
Papirnati most (Paper Bridge)
Ruth Beckermann, Avstrija, 1987, 16mm, 1.33, barvni, 95',
svp
21.00
Klasiki
Amarcord
Federico Fellini, Italija/Francija, 1973, 35mm, 1.85, barvni,
123', svp
Mozaičen, grenko-sladek portret življenja v obmorskem
italijanskem mestecu nekje v tridesetih letih prejšnjega
stoletja. Fellini je film zasnoval po svojih spominih
na odraščanje v Riminiju. Eden nespornih vrhuncev
priljubljenega "žanra" filma nostalgije, tudi kritika takratnega
vzpona italijanskega fašizma; zagotovo najbolj priljubljen
film velikega italijanskega režiserja.
8.3.
sobota
18.00
Leto kina: Nostalgija
Stalker
Andrej Tarkovski, SZ, 1979, 35mm, 1.37, barvni/čb, 163', sp
V času X in prostoru X obstaja strogo zastražena Cona,
v kateri se zaradi nepojasnjenega dogodka, povezanega
z meteoritom, dogajajo nenavadne reči. Oblasti strogo
prepovejo dostop. Posebni vodiči, imenovani Stalkerji,
vseeno vodijo skupine ljudi v prepovedano območje. Tam
naj bi bila soba želja, ki izpolnjuje človekove najgloblje
želje. Vodiči ne vstopajo v sobo želja, nihče ne ve zagotovo,
če sploh obstaja, toda treba je verjeti v njen obstoj. Po
romanu bratov Strugacki posneta mojstrovina o človekovem
dostojanstvu.
21.00
Dan žena/In memoriam: Juanita Moore
Imitacija življenja (Imitation of Life)
Douglas Sirk, ZDA, 1959, 35mm, 1.85, barvni, 125', svp
Nadobudna, nezaposlena in ovdovela igralka (Lana Turner)
v svoje majhno stanovanje vzame temnopolto brezdomko
(Juanita Moore). Obema ženskama, beli in črni, preglavice
povzročata njuni hčerki. Najbolj problematična je Sarah
Jane, ki hlasta po drugačnem, srečnejšem življenju: sovraži
svoje temno poreklo, sramuje se matere in se zaradi svoje
neobičajno svetle polti pretvarja, da je belka. Pretresljiva,
preroška melodrama, ki pod baročnimi nanosi barv skriva
ostro kritiko rasizma, šovinizma in razredne družbe.
9.3.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
10.3.
Noč je drama o treh najstnikih, ki noč preživijo skupaj,
čeprav so prejšnji večer že končali skupna razmerja. Brez
Film se ukvarja z vprašanjem manifestiranja ideologije v
obveznosti in osvobojeni vseh vezi. Zgodba v filmu se odvija
javnem prostoru skozi množične performanse. Avtorica
od jutra, ko/kjer se film začne, do večera prejšnjega dne,
je zbrala in analizirala filmske in video zapise iz obdobij
ko/kjer se film konča. Vse, kar se v filmu zgodi, se vrti okoli
nekdanje Jugoslavije (1945–2000), ki beležijo tako
tistega, kar se je zgodilo pred tem, pred začetkom (koncem)
državne proslave in aktivnosti (mladinske delovne brigade,
filma, ko smo gledalci vstopili v zgodbo. Film obrača
prvomajske parade, proslave ob dnevu mladosti) kot tudi
spomine v sanje in odraža nadrealizem lastnih spominov in
različne proteste (študentske demonstracije leta 1968,
realnosti. Film Noč je film, ki o sodobnosti govori skozi oči
beograjske množične vstaje devetdesetih, srbsko revolucijo preteklosti, oči filma samega. Film je konceptualni kolaž,
Papirnati most je osebno popotovanje avtorice Ruth
5. oktobra leta 2000). Medijske podobe se zaokrožujejo
sestavljen iz dialogov-citatov obstoječih, videnih, preživetih
Beckermann skozi njeno družinsko zgodovino, obenem pa
v (re)konstrukcijo postopnega izčrpavanja komunistične
filmov, kar nam daje občutek, da smo to, kar gledamo,
tudi pripoved o Judih srednje Evrope. Film avtorico popelje
ideologije skozi premene v odnosih med ljudmi, ideologijo
gledali že enkrat in da se je nekoč že zgodilo. Film govori
od Dunaja, mesta, kjer je njena babica preživela vojno in
in državo.
o noči, ki se je ne bo nihče spominjal, o noči, ki je sploh
obdobje nacizma v skrivanju, in kamor se je njena mati
"Gre za raziskovalni esej, obenem pa tudi za izrazito
ne bi smelo biti. Kjer konec da slutiti, da so vse – pisanje,
vrnila iz Izraela, pa vse do Bukovine, pokrajine očetovega
oseben pogled na zgodovino socialistične Jugoslavije,
vlaki, tuneli in ciganska glasba – bile le sanje. Neskončno
otroštva. V okviru monografskega festivala Nagrada
njen dramatičen konec in posledičen vznik števila manjših
ponavljanje istih sanj, iz katerih ne znaš pobegniti. Kot
Darko Bratina. Poklon viziji, ki se odvija v medregijskem
demokracij. Izkušnja razpada Jugoslavije in vzpostavitev
namigujejo tudi zadnje Emilove besede: "Pustite me spati."
prostoru med Slovenijo in Italijo (Gorica, Nova Gorica,
nove razredne družbe v Srbiji po modelu divjega kapitalizma Projekciji sledi pogovor z avtorjema filmov Paris.Love in
Trst, Videm, Izola, Ljubljana) med 25. februarjem in
sta me navedli na preiskavo polpreteklih medijskih podob
Noč.
2. marcem 2014, bo Kinoatelje v sodelovanju s partnerskimi in prevpraševanje družbenih sprememb skozi manifestacijo
petek
organizacijami predstavil vsestransko avstrijsko avtorico
množičnih performansov v javnem prostoru."
19.00
Ruth Beckermann. Ta se v svojih delih osredotoča tako
Marta Popivoda
na večkulturno dimenzijo evropskega prostora kot tudi
Projekciji sledi pogovor z avtorico. V sodelovanju z Zavodom Leto kina: Nostalgija
Zrcalo (Zerkalo)
na zgodovinski in osebni spomin, povezan z judovsko
Maska.
Andrej Tarkovski, SZ, 1975, 35mm, 1.37, barvni/čb, 106', sp
identiteto, še posebej tisto na Dunaju. Ruth Beckermann
sreda
Avtobiografska zgodba pripovedovalca (režiserja), ki se
je avtorica več kot desetine dokumentarnih filmov, ki so
18.00
spominja preteklega življenja in v navideznem neredu
bili uspešno predstavljeni na mednarodnih festivalih in za
Leto kina: Nostalgija
podoživlja svoje spomine, prepredene s podobami iz sanj.
katere je prejela ugledne nagrade. Njen opus bogatijo tudi
Solaris
Glavnega junaka in njegovo mamo spremljamo v različnih
avdiovizualne instalacije in knjižne izdaje.
Andrej Tarkovski, SZ, 1972, 35mm, 2.35, barvni, 166', sp
življenjskih obdobjih. Intimni dogodki na različnih prizoriščih,
Sociopsihologa pošljejo raziskati nenavadno dogajanje
med njimi hiša na robu gozda, zasneženo strelišče,
ponedeljek
na orbitalni postaji planeta Solaris, kjer v stiku z neznano
meščansko stanovanje, so dopolnjeni z dokumentarnimi
18.00
posnetki.
Večer SFA: Ptujska dežela: kurentovanje in pust na filmskem inteligenco prebivajo trije znanstveniki. Izkaže se, da je
razmišljajoče bitje planet sam ter da niso znanstveniki tisti,
platnu
7.3.
5.3.
3.3.
I
program kinoteke, marec-april 2014
ponedeljek
13.00
Teden možganov
Daleč od nje (Away From Her)
Sarah Polley, Kanada/VB/ZDA, 2006, 35mm, 1.85, 110', sp
"Kot zdravnik, ki se dnevno srečujem z bolniki z demenco,
si ne morem kaj, da ne bi filma, ki obravnava Alzheimerjevo
bolezen, ocenjeval tudi s strokovnega stališča. Ko odštejem
osnovno zgodbo z vso umetniško svobodo, si običajno
želim, da bi bila bolezen verodostojno prikazana. Vse
duševne motnje, med katere sodijo tudi demence, so še
vedno povezane s stereotipi in predsodki ter občutki krivde
in sramu med svojci. Nekateri filmi prikazujejo obravnavo
bolnikov z duševno motnjo v nerealni luči. Zaradi tega
posamezniki morda ne poiščejo pomoči, ko bi jo potrebovali.
Kakšen je film Daleč od nje skozi moje oči? Posamezni
simptomi demence, s katerimi se sooča Fiona, so
verodostojno prikazani. Njen odziv na bolezen ni običajen, je
pa mogoč." Aleš Kogoj
Projekciji bo sledilo predavanje Aleša Kogoja. Vstop prost.
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Ora pro nobis
Rajko Ranfl, Slovenija, 1988, 35mm, barvni, 15'
Akademija
Zdravko Barišič, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 4'
Odtisi v Barju
Boris Višnjevec, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 17'
Zgodba o orglicah
Boris Palčič, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 14'
Nekoč je bilo (Once Upon a Time)
Aleš Verbič, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 15'
20.00
Večer SFA: 40-letnica slovenskega celovečernega filma
Pomladni veter
Rajko Ranfl, Slovenija, 1974, 35mm, 1.37, barvni, 92'
Katja (Mira Nikolić), študentka glasbe, ki je doma s
podeželja, v prostem času pozira pri kiparju in profesorju na
akademiji likovnih umetnosti. Dekle sicer živi v študentskem
naselju, kjer se odvija razgibano življenje. Nekega dne se
Katja odloči, da bo za denar pozirala pri urah študija akta
na likovni akademiji. S tem neprijetno preseneti profesorja,
zato pa pritegne pozornost študenta Petra (Marinko Šebez),
ki je prepričan, da bo dekle s svojo očarljivostjo takoj osvojil.
Lahkotna komedija iz študentskega življenja.
Ruski pisatelj Gorčakov na potovanju po Toskani spozna
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
razsvetljenega Domenica, samotarskega vaškega čudaka,
torek
ki je pred leti svojo družino za več let zaprl v hišo, da bi jo
13.00
obvaroval pred uničenjem sveta. Domenico poskuša svet
Teden možganov
osvoboditi materializma, nad katerim se nenehno pritožuje in
Matrica (The Matrix)
zaradi katerega uprizori samozažig. To radikalno dejanje tudi
Andy & Larry Wachowski, ZDA/Avstralija, 1999, 35mm,
v Gorčakovu prebudi pripravljenost za pozitivno delovanje,
2.35, barvni, 136', sp
zato poskuša po Domenicovih navodilih prehoditi napol
Računalniški programer Neo (Keanu Reeves) se dokoplje do izpraznjen bazen z gorečo svečo v roki. Poetično potovanje
spoznanja, da je njegov obstoj na Zemlji zgolj kompleksna
prek prostranstev Italije in globočin hrepeneče duše. Prvi
simulacija resničnosti, matrica, ki jo je ustvarila umetna
film Tarkovskega na Zahodu. Čas, ko se meja med sanjami
inteligenca, da bi zasužnjila ljudi. Onkraj matrice, v svetu
in drugačno resničnostjo začenja spreminjati v mejo med
mesa in krvi, je vsa svetovna populacija zamrznjena v
filmom in vsem izven njega.
umetnih maternicah, ki iz komatoznih sužnjev srkajo
Projekciji sledi pogovor z znamenitim filmskim kritikom
življenjsko energijo, iz katere se potem napajajo stroji in
Gideonom Bachmanom, ki bo z nami delil izkušnje
lažna skupna zavest obstoja. Neo se osvobodi vampirske
in spomine na druženje z Andrejem Tarkovskim med
popkovine in pridruži osvobodilnemu boju peščice upornikov, snemanjem filma Nostalgija. Pogovor bo tekel tudi o delu
ki želijo prekucniti izkoriščevalski sistem.
Bachmanove partnerice Deborah Breer, avtorice fotografske
Projekciji bo sledilo predavanje Dušana Rutarja. Vstop prost. razstave Nostalgija, ki je trenutno na ogled v Jakopičevem
sprehajališču parka Tivoli. Več informacij na spletni strani:
18.30
http://www.kinodvor.org/leto-kina/razstave/razstavaFestival frankofonskega filma
nostalgija/
Čvrsta ramena (Des épaules solides)
četrtek
Ursula Meier, Švica/Francija/Belgija, 2003, 35mm, barvni,
13.00
96', svp
Teden možganov
Mularija (Kids)
Larry Clark, ZDA, 1995, 35mm, 1.85, barvni, 91', sp
Surov portret klape brezbrižnih urbanih najstnikov, ki ves
svoj čas namenja potikanju po ulicah, obiskovanju zabav,
parjenju in drogiranju. Glavni junak, specialist za device,
stakne aids, z njim pa potone cela vrsta radovednih in
neučakanih mladenk. Seropozitivna Vročica sobotne noči,
nekaj med kontroverzo in preventivo, med nihilizmom in
dokumentarcem, najstniški triler apokaliptičnega duha.
Projekciji bo sledil komentar.
Vstop prost.
Sabine želi postati vrhunska športnica. Obiskuje športni
internat, kjer trenira pod okriljem trenerja, čigar metode
18.00
in odločitve sicer zelo kritizira. V glavi ima le eno: preseči
svoje zmožnosti za vsako ceno. Prizadeva si, da bi svoje telo Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva:
Marcel Łoziński
popolnoma obvladala, zato dela z njim kot s strojem, kar jo
privede do zanikanja same sebe in okolice. Telo pa ni stroj.
Telo ima svoje skrivnosti in svoje šibkosti. Zaradi tega lahko
v vsakem trenutku tudi odpove. Izjemen celovečerni prvenec
Ursule Meier, ki danes velja za vodilno švicarsko filmsko
ustvarjalko.
11.3.
13.3.
Dotik (Dotknięcie)
Marcel Łoziński, Poljska, 1978, 35mm, čb, 13', svp
V Varšavo iz daljne Velike Britanije prileti Clive Harris,
zdravilec s polaganjem rok. Poljski prebivalci se v velikih
množicah zgrinjajo okrog njega, on pa jim vrača ljubezen
z dotikanjem. Portret uročenosti ljudskih množic niha
med ozračjem slavnosti, celo pobožnosti, kakršno okrog
sebe širi zahodnjak, in ironično distanco do podob neke
zaslepljenosti.
Preizkus zrelosti (Egzamin dojrzałości)
Marcel Łoziński, Poljska, 1978, 35mm, čb, 17', svp
Łoziński tokrat pod drobnogled vzame poljski socialistični
izobraževalni sistem in v njem najde prispodobo za duševno
zdravje celotnega naroda. Odpravi se na srednjo šolo ter
snema maturo iz družbenih ved in zgodovine, pri čemer
dijake najprej snema v predavalnici, kjer recitirajo uradne
propagandne parole, nato pa še na hodnikih šole, kjer se iz
istih parol norčujejo ter iskreno pripovedujejo o svojih željah,
upih in načrtih za prihodnost.
Vaje v slogu (Ćwiczenia warsztatowe)
Marcel Łoziński, Poljska, 1984, 35mm, čb, 12', svp
Mlada filmska ekipa se poda na varšavske ulice, kjer
intervjuja mladino. Sprašujejo jih preproste, pa zato
pomembne stvari: kako so zadovoljni s svojim življenjem,
kakšna so njihova pričakovanja, kako komentirajo sistem,
v katerem živijo. Nekateri momljajo, skomigajo z rameni,
kot papige ponavljajo klišeje, ki se od njih pričakujejo, spet
drugi odkrito izražajo svoj gnev nad družbo, ki jim ne daje
in ne omogoča tistega, kar želijo. Nizu kratkih intervjujev
sledi preobrat, niz intervjujev z isto mladino, v istih
posnetkih, vendar je tokrat zvočna podoba filma obrnjena
na glavo in mladim v usta položene besede, ki jih niso
izrekli. Esejistična, napol eksperimentalna, komična kritika
takratnih stalnic in manipulacij uradne nacionalne televizije
in filmskih propagandistov.
Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
14.3.
petek
13.00
Teden možganov
Sabina (Elle s'appelle Sabine)
Sandrine Bonnaire, Francija, 2007, 35mm, 1.66, barvni,
90', sp
Ljubeč in pretresljiv portret Sabine Bonnaire, 38-letne
avtistke, kot jo vidi in doživlja njena najbližja sorodnica,
sestra Sandrine Bonnaire, sicer mednarodno znana
francoska filmska zvezda. Življenjska zgodba Sabine je
upodobljena skozi družinske filmske posnetke, ki jih je
Sandrine posnela v petindvajsetih letih Sabinine mladosti
in skozi novo filmsko dokumentarno gradivo, ki nam
predstavi Sabino kot odraslo avtistko v negi zavoda za ljudi
s posebnimi potrebami. Tekom dokumentarca se Sabine
razkrije kot radoživa oseba s številnimi talenti, ki jo je pet
let zgrešene hospitalizacije skoraj povsem uničilo in v njej
zatrlo voljo do življenja. Premeščena v novo in prijaznejše
okolje, Sabina fizično, čustveno in intelektualno spet
napreduje, vendar ostaja odprto temeljno vprašanje, če bo
dramatične posledice njenega napačnega zdravljenja kdaj
sploh mogoče v celoti odpraviti. Poleg čutečega, intimnega
21.00
portreta človeške stiske in hkrati poglobljenega eseja na
Festival frankofonskega filma
temo družbene odgovornosti je dokumentarec mogoče brati
Otrok iz zgornjega nadstropja (L'enfant d'en haut)
tudi kot ostro kritiko zdravstvenega sistema, v katerem
Ursula Meier, Švica/Francija, 2012, 35mm, 1.85, barvni,
primanjkuje specializiranih centrov za pravilno obravnavo
97', sp
Srečen konec (Happy End)
ljudi s posebnimi potrebami.
Marcel Łoziński, Paweł Kędzierski, Poljska, 1972, 35mm, čb, Projekciji bo sledilo predavanje Vesne Radonjič Miholič.
16', svp
Vstop prost.
Dokument partijskega sestanka v tovarni. Poslovodje in
delavci si strastno podajajo besedo. Polemika se vrti okrog
18.00
nesprejemljive drže nekega inženirja, ki se je odločil, da
Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva:
namenoma ne bo izpolnil delovne norme, saj ne verjame
Marcel Łoziński
v tehnično kakovost izdelka. Sindikalna debata začenja
Oče in sin na potovanju (Ojciec i syn w podróży)
dobivati obrise režiranega procesa, se prelevi v pravcato
Marcel Łoziński + Paweł Łoziński, Poljska, 2013, video,
psihološko dramo in naposled izteče v nepričakovan srečen barvni, 75' + 54', ap
konec. Že na samem začetku ustvarjalne poti Łoziński jasno Marcel Łoziński in njegov sin iz prvega zakona, Paweł
opredeli temeljni posebnosti svojega avtorskega podpisa, ki Łoziński, sta oba ugledna in proslavljena poljska ustvarjalca
V stanovanjskem bloku pod luksuznim smučarskim
središčem v švicarskih Alpah živi dvanajstletni Simon s svojo nato zaznamujeta vse njegovo prihodnje delo. Prva pomeni
dokumentarnih filmov. Sin nekega dne očetu predlaga
starejšo sestro. Skrb za vsakdanji kruh je prepuščena fantu, svojevrsten preplet dokumentarca in fikcije, preplet dozdevno potovanje, iz katerega bi nato družno napravila film. Z avtom
nepristranskega opazovanja in prikritega poseganja v
saj nepredvidljiva Louise ni sposobna obdržati zaposlitve.
naj bi se iz Varšave odpeljala v Pariz, vse do parka, kjer je
resničnost pred kamero. Nemara še pomembnejša poteza
Simon se vsak dan z gondolo odpelje navzgor, v bleščeči
raztresen pepel Marcelove mame in Pawłove babice. Na poti
avtorjevega podpisa je njegova odločna politična zavzetost,
svet zimskega letovišča, kjer krade opremo premožnim
pa se odkrito pogovorila o vsem, o čemer oče in sin še nikoli
ki se kaže v razkrinkavanju vrzeli med uradno ideologijo
turistom, da bi jo prodal okoliškim otrokom v dolini. S temi
nista iskreno spregovorila med sabo. Potovanje res izpeljeta,
sistema in njenimi resničnimi učinki. Oblasti filma sicer niso vendar se stvari seveda zapletejo. Dialogi preraščajo
malimi tatvinami uspe preskrbeti svojo družinico, a ko se
prepovedale, zato pa je ob svojem času doživel eno samo
spajdaši s pokvarjenim britanskim sezonskim delavcem,
v prepire, obtoževanja in užaljen molk. Nesoglasja se
festivalsko projekcijo in nekaj klubskih.
pozabi na meje in se kmalu znajde v nevarnih vodah. Film,
nadaljujejo pri montaži, ko oče in sin ugotovita, da se ne
ki mu je žirija berlinskega festivala z Mikom Leighom na čelu Kralj (Król)
moreta podpisati pod isti film, zato iz istega gradiva vsak
Marcel Łoziński, Poljska, 1974, 35mm, čb, 7', svp
podelila srebrnega medveda, je pravljica o odraščajočem
zmontira svojo verzijo potovanja, svojo verzijo videnja sebe
Portret popolnega konformista, krojača, ki je med drugo
fantu in njegovi neusahljivi potrebi po ljubezni ter obenem
in drugega. Izjemna analiza zmožnosti in nezmožnosti
svetovno vojno šival uniforme za nemške vojake, po vojni
tankočuten razmislek o protislovjih sodobne družbe.
dokumentarnega pogleda, obenem tudi poglobljena študija
uniforme za oficirje poljske ljudske armade, zdaj pa je lastnik identitete, splošne in osebne zgodovine, razmerja med
sreda
kavarne in živi kot kralj. Skica nekega življenja, nekega
objektom in subjektom.
13.00
obraza je izrisana v nenavadnih, domala eksperimentalnih
Projekciji sledi pogovor z avtorjem (očetom).
Teden možganov
potezah, ki preiskujejo določene temeljne komponente
Socialno omrežje (The Social Network)
filmske estetike. Razmerje med sliko in zvokom je
21.00
David Fincher, ZDA, 2010, 35mm, 2.35, barvni, 120', sp
razrahljano, postavljeno na glavo in pod vprašaj, podobno
Festival dokumentarnega filma
Socialno zavrti harvardski študent Mark Zuckerberg (Jesse
velja za razmerje med intervjuvancem in spraševalcem,
Sepideh (Sepideh – Reaching for the Stars)
Eisenberg) nekega večera vinjen iz pritlehnih vzgibov postavi za razmerje med bližnjim in panoramskim posnetkom, za
Berit Madsen, Iran/Danska/Švedska/Norveška, 2013,
spletno stran, namenjeno ocenjevanju videza študentk.
razmerje med subjektom filma in prostorom, v katerem ta
video, barvni, 90'
Šovinistična slaba šala v rekordno kratkem času mutira
biva.
v enega največjih spletnih fenomenov novega tisočletja.
Čelno trčenje (Zderzenie czołowe)
Kapitalistična pravljica o uspehu.
Marcel Łoziński, Poljska, 1976, 35mm, čb/barvni, 11', svp
Projekciji bo sledilo predavanje Nika Laha. Vstop prost.
Diplomski film Marcela Łozińskega pripoveduje zgodbo o
strojevodji, zglednem delavcu samouku, zaljubljencu v vlake,
19.00
ki tik pred upokojitvijo zakrivi čelno trčenje, zaradi česar
Leto kina: Nostalgija
ga na stara leta nečastno odpustijo ter mu odvzamejo vse
Nostalgija (Nostalghia)
plakete in priznanja. Poleg implicitne kritike neizprosnega
Andrej Tarkovski, SZ/Italija, 1983, 35mm, 1.66, čb/barvni,
sistema je Čelno trčenje tudi edinstven primer mešanja
125', sp
dokumentarnega dispozitiva s klasično naracijo igranega
filma.
12.3.
II
program kinoteke, marec-april 2014
Sepideh je sedemnajstletna Iranka; navdušuje se nad
astronomijo ter sanja, da bo nekega dne postala astronavtka
in odletela proti zvezdam, podobno kot prva Iranka v vesolju
Anousheh Ansari. Prepričana je, da je z opazovanjem zvezd
bliže očetu, ki je pred šestimi leti nenadoma umrl. Toda
kako naj revno dekle postane astronavtka, sploh v islamski
družbi, v kateri pretirana ambicioznost deklet ne uživa ravno
širše podpore? Še mati in stric nad njenimi idejami nista
navdušena. Sepideh, ki je gospodinjska opravila ali možnost
poroke sploh ne zanimata, pa je odločena; končala bo
srednjo šolo, prestopila meje amaterskega astronomskega
krožka, se vpisala na univerzo in nekoč morda uresničila
sanje, o katerih v dnevniku piše Albertu Einsteinu.
15.3.
sobota
18.45
Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva:
Marcel Łoziński
Kako živeti (Jak żyć)
Marcel Łoziński, Poljska, 1977, 35mm, barvni, 82', ap
V svojem celovečernem dokumentarnem prvencu se
Łoziński pod pretvezo, da snema film o značilnih poljskih
družinah, spravi nad smešno ravnanje indoktrinacij, ki jih
izvaja Zveza mladih poljskih socialistov. Ta namreč poleti
organizira poletno taborjenje za družine, v sklopu katerega
poteka tekmovanje za "vzorno družino". Łoziński v letovišče
skrivaj podtakne družino igralcev, ki nato duhovito meša
štrene strogim načelom tekmovanja. Končna verzija filma
seveda ni več skrivala ironične kritike sistema, zato je ta film
postavil na hladno in mu dovolil javno predvajanje šele štiri
leta pozneje.
Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
21.00
Festival dokumentarnega filma
Gospodar vesolja (Master of the Universe)
Marc Bauder, Avstrija/Nemčija, 2013, video, barvni, 88'
Dokumentarec o svetu denarja, kjer nekdanji, super uspešni
investicijski bankir Rainer Voss v izpraznjeni poslovni
stolpnici sredi Frankfurta razlaga skrivnosti in nečedne
posle kapitalizma. Gre za "šnelkurz" iz neskrupuloznega
podjetništva, pogoltnosti za dobičkom za vsako ceno,
megalomanije, tekmovalne amoralnosti in nezmožnosti
učenja iz lastnih napak. Voss osvetljuje lastno kariero od
sredine osemdesetih let dalje in jo projicira na globalno
sliko, kjer je bančništvo tekom zadnjih tridesetih let postalo
tako kompleksno, komplicirano in prepleteno, da se zdijo
vprašanja o reševanju krize nerešljiva.
16.3.
nedelja
18.45
Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva:
Marcel Łoziński
Test mikrofona (Próba mikrofonu)
Marcel Łoziński, Poljska, 1980, 35mm, čb, 19', ap
Tovarniška radijska postaja se odloči raziskati, ali delavci
v tovarni resnično razumejo zapleten sistem poljskega
samoupravljanja, ki naj bi ga suvereno izvajali. Radijski
inženir pred mikrofon vabi delavce, preverja njihovo stopnjo
znanja in zavedanja, ter jih sprašuje po iskrenih komentarjih.
Avtorjeva nemara najbolj nazorna, ostra in obenem duhovita
preiskava zatajevane vrzeli med predpisano učinkovitostjo in
pravo zmogljivostjo, med pokroviteljskim diktatom države in
njegovimi rezultati, med uradno reprezentacijo realnosti in
realnostjo kot takšno.
Obisk (Wizyta)
Marcel Łoziński, Poljska, 1974, 35mm, čb, 16', svp
Poljska, leto 1974. Urszula Flis je junakinja delavskega
razreda, vzor narodu. Mlada kmetica, ki z ostarelo materjo
sama živi na odročni kmetiji, sama opravlja vsa težavna dela
v hiši, gozdu, hlevu in na njivi, v prostem času pa požira
poljsko literaturo in si dopisuje s številnimi kulturniki. Marcel
Łoziński snema televizijsko ekipo, ki obišče mladenko,
da bi o njej posnela reportažo. Ko se televizijska kamera
umakne in Urszula ostane sama z Marcelom, se pred nami
nenadoma izriše neka druga podoba podeželske idile. Ta
nova, intimnejša podoba, hrbtna plat uradne predstavitve,
je prežeta s skrbmi, stisko in osamljenostjo. Štiriindvajset
let pozneje se bo Łoziński vrnil k Urszuli Flis in z njo posnel
daljši dokumentarec Da ne bo bolelo.
Da ne bo bolelo (Żeby nie bolało)
Marcel Łoziński, Poljska, 1998, video, barvni, 47', ap
Štiriindvajset let po tem, ko je posnel film Obisk, pogled v
zakulisje življenja Urszule Flis, nekdanje državne herojinje,
se Marcel Łoziński vrne na njeno odročno kmetijo in ponovi
vajo. Urszula ni več mlada, njena mama je že davno umrla,
vendar še vedno živi sama in se bolj ali manj uspešno kosa
z upravljanjem kmetije. Skupaj z režiserjem si ogledujeta
posnetke iz prvega filma in razglabljata o času, ki je minil,
o medijskem manipuliranju z resničnostjo v propagandne
namene, o osamljenosti, o etiki dokumentarnega filma.
Urszula je spet iskrena: "Po eni strani sem vesela, da se je
Marcel po toliko letih spet odločil posneti film o meni. Po
drugi strani pa upam, da ne bo bolelo."
Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
21.00
Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva:
Marcel Łoziński
Moje mesto (Moje miejsce)
Marcel Łoziński, Poljska, 1985, 35mm, čb/barvni, 14', ap
Natančna, pronicljiva in duhovita freska velikega hotela na
obali Baltskega morja. Kamera spremlja prav vse hotelske
poklice pri njihovih vsakodnevnih opravkih. Gledamo
pomivalce posode, kuharje, natakarje, sobarice, receptorje,
tajnice, računovodje, postreščke, direktorja. Vsak prizor
dela je zvočno podložen z razmišljanji delavca in prav vsak
je zase prepričan, da je prav njegovo kolesce odločilnega
pomena za delovanje dobro naoljenega ustroja. Pod
dozdevno idilično podobo nekega mehanizma, ki seveda
spet lahko služi tudi kot prispodoba večjega, državnega
sistema, pa je mogoče prebrati tudi kritiko človeške
eksistence, omejene na delo, ki ga opravlja.
89 mm od Evrope (89 mm od Europy)
Marcel Łoziński, Poljska/Francija 1993, 35mm, čb, 11', ap
V Evropi znaša razmik med železniškima tračnicama
natančno 1435 milimetrov, tračnice na ozemlju nekdanje
Sovjetske zveze pa loči 1524 milimetrov. Razlika je 89
milimetrov. Številka simbolnega pomena sproži idejo. Marcel
Łoziński se odpravi na železniško postajo na meji med
Poljsko in Belorusijo, kjer vsak vlak stoji tako dolgo, dokler
vsem vagonom ne zamenjajo podvozja. Medtem ko se
beloruski delavci znojijo in v prahu delajo s težkim železjem,
potniki iz različnih dežel ostajajo na vlaku in čakajo. Do stika
med enimi in drugimi ne pride, dokler se iz enega izmed
vagonov na peron ne požene radoveden deček in steče k
prvemu delavcu. Zagotovo najznamenitejši film Marcela
Łozińskega je po različnih svetovnih festivalih osvojil skoraj
nepregledno množico nagrad in predstavlja edinstveno zlitje
političnega angažmaja in poezije na filmu.
Poštno ležeče (Poste restante)
Marcel Łoziński, Poljska, 2008, 35mm, barvni, 14', ap
Vsako leto na Poljskem približno milijon pisem za vselej
obtiči na pošti, saj jih iz različnih razlogov ni mogoče
dostaviti ali pa jih njihovi naslovniki nikoli ne prevzamejo.
Na enem izmed takih pisem je z otroško pisavo napisano:
"Bog. Nebesa." Drobna dokumentarna poema, zgodba o
pismu, ki ne bo nikoli prišlo v roke naslovnika, je leta 2009
prejela evropsko filmsko nagrado za najboljši kratki film.
Zgodi se lahko karkoli (Wszystko moze sie przytrafic)
Marcel Łoziński, Poljska/Nemčija, 1995, 35mm, barvni,
39', ap
Dvanajst let po tem, ko je Łoziński s sinom Tomekom v
parku posnel film Zgodi se lahko karkoli, se oče in sin
vrneta v isti park. Tomek je zdaj osemnajstletnik. Sprehaja
se po istih krajih, ki jih je obiskal kot šestletni deček, in
skuša podoživeti izkušnjo prvega filma, izkušnjo srečevanja
z ostarelimi neznanci, izkušnjo odkritosrčnih pogovorov o
življenju in smrti. Namesto tega v parku sreča šestletnega
sebe in film se prelevi v meditacijo na temo izgube otroške
naivnosti in upanja ter nezmožnosti rekonstrukcije nečesa,
kar se lahko preprosto in samo zgodi. Če se.
Priče (Świadkowie)
Marcel Łoziński, Poljska/Francija, 1987, video, barvni, 26'
4. julija leta 1946 je množica s sovraštvom zaslepljenih
Poljakov v mestecu Kielce pobila dvainštirideset Judov, ki
so preživeli drugo svetovno vojno. Štirideset let pozneje se
v isto mestece odpravi Łoziński, da bi poiskal priče poboja
in jih poprosil, da svoje izkušnje delijo s kamero. Belolasi
moški in ženske se nadrobno spominjajo usodnega dne,
vendar režiserja bolj kot rekonstrukcija epizode nasilja
zanimajo podrobnosti iz vsakodnevnega življenja prič v
povojnih letih. Iz drobnih anekdot, govoric in osebnih mnenj
se tako veliko jasneje izrišeta miselnost neke družbe in
etika dvoma, ki se je naposled vendarle zažrla vanjo.
19.00
Festival dokumentarnega filma
Berkeley (At Berkeley)
Frederick Wiseman, ZDA, 2013, video, barvni, 244'
Wisemanov portret Kalifornijske univerze v Berkeleyju,
velike javne univerze v Združenih državah, je po ambiciozni
zasnovi in kolosalni izvedbi mogoče primerjati z njegovim
filmom Državna zakonodaja (2010). Gre za prepoznavno
režiserjevo razgrnitev vseh plasti institucije, kolosa
izobraževalnega sistema. Spoznamo vodstvo šole ter njegovo
težnjo po ohranjanju odličnosti in finančne stabilnosti,
učne kurikulume, načine razvedrila, neformalne pogovore
o rasizmu in socialnih razlikah, razmerja med univerzo in
mestom, študentske proteste jeseni 2012, ki so zahtevali
predvsem ohranitev brezplačnega šolanja.
17.3.
ponedeljek
17.00
Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva:
Marcel Łoziński
Če se zgodi (A gdyby tak się stało)
Marcel Łoziński, Poljska, 2007, video, barvni, 40', ap
Plemenit primer nemške dokumentaristike in asociativne
montažne tehnike, s katero režiser izpostavi bizarno razliko
med špansko gospodarsko stvarnostjo pred recesijo in
danes. Wetzel s klinično hladno, a zelo zgovorno distanco
izriše tragikomedijo neštetih zgrajenih počitniških
kompleksov, blokovskih naselij, avtocest, nakupovalnih
centrov in letališč, ki danes napol zgrajena ali pa dokončana,
a neprodana, propadajo v posmeh in so narodna sramota.
Na "mednarodnih letališčih" se zabavajo letalski modelarji,
mesta duhov so izvrstna za urbane igre; osamele ulice
počitniških naselij so prostor za rolkarje, na plevelu med
nedokončanimi objekti se pasejo ovce itd. Vse te podobe se
podvajajo s televizijskimi oglasi, ki so Zahodnjake in Špance
pred letom 2008 vabili k nakupu počitniških parcel, ali govori
španskih politikov in nepremičninskih špekulantov, ki so
pred pokom balona obljubljali raj na Zemlji.
19.3.
sreda
16.30
Kino-katedra za pedagoge: Novi Hollywood
Goli v sedlu (Easy Rider)
III
19.00
Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva:
Marcel Łoziński
Sedem Židov iz mojega razreda (Siedmiu Żydów z mojej
klasy)
Marcel Łoziński, Poljska, 1992, video, barvni, 40', svp
Po dolgem času se prvič sreča osem sošolcev, starih
prijateljev, ki so zavoljo državnega antisemitizma leta 1968
zapustili Poljsko in se razselili po svetu. Nekateri od njih so
šele takrat, ko so bili prisiljeni zapustiti domovino, sploh
izvedeli, da so po poreklu Judi. Pripovedujejo zgodbe o
izgonu, se spominjajo svojih takratnih občutij in poskusov
integracije v nova okolja. Še vedno jih bega vprašanje
identitete. So Judje? Ali Poljaki?
Tonia in njena otroka (Tonia i jej dzieci)
Marcel Łoziński, Poljska, 2011, video, čb/barvni, 57', ap
Za mizo v kabinetu sedijo trije ljudje. Pred njimi se nahaja
zmešnjava različnih dokumentov, pisem in fotografij. V
ozadju brli računalniški monitor. Wera in Marcel sta odrasla
otroka Tonje Lechtman, Judinje in predvojne komunistke,
ki je bila leta 1949 aretirana in obtožena vohunjenja za
Američane. Tretja oseba je Marcel Łoziński, režiser filma,
dober prijatelj brata in sestre, priča zgodbe, ki jo zdaj
družno skušajo rekonstruirati. Živahna izmenjava mnenj
in spominov je ilustrirana z arhivskim gradivom, boleča
preiskava preteklosti pa namesto jasnih odgovorov razpira
nova vprašanja in dileme.
21.00
Festival dokumentarnega filma
Pandorina obljuba (Pandora's Promise)
Robert Stone, ZDA, 2013, video, barvni, 87'
18.3.
torek
19.00
Festival dokumentarnega filma/Retrospektiva:
Marcel Łoziński
Tako se to dela (Jak to się robi)
Marcel Łoziński, Poljska, 2006, video, barvni, 90', ap
Dokumentarec se začne z opozorilom: "Avtorji filma niso
nikakor posegali, predlagali ali vplivali na dogodke in
prizore v tem filmu. Gre izključno za beležko resničnosti."
Opozorilo se resnično zdi nujno, saj je protagonist filma Piotr
Tymochowicz, strokovnjak za komuniciranje z javnostmi,
težko verjetna oseba. Gre za človeka, ki si je v življenju
postavil cilj. Izmed več stotin kandidatov bo izbral srečno
peščico, ki se bo nato pod njegovim vodstvom prelevila v
politike prihodnosti, velemojstre manipuliranja z javnostjo
in vladanja množicam. Łoziński tri leta spremlja proces
izobraževanja novih politikov in zraven ugotavlja, kako
se v svojem brutalnem manipuliranju z masami sistem
demokracije v ničemer ne razlikuje od nekdanjega poljskega
sistema.
21.00
Festival dokumentarnega filma
Hiše za vse (Casas para todos)
Gereon Wetzel, Nemčija/Španija, 2013, video, barvni, 60'
Po nekem varšavskem parku se preganja šestleten otrok,
režiserjev sin Tomaszek. Občuduje velikanskega pava, si z
zanimanjem ogleduje rože, drevje in grmičevje. Po klopcah
v parku je raztreseno prgišče osamljenih upokojencev,
zamaknjenih v opazovanje parka, branje, melanholijo. Deček
se jim brez strahu in brez sramu približa ter jih nagovarja.
Iskreno ga zanima njihovo življenje in stari ljudje se mu
nepričakovano odprejo. Z dečkom delijo svoje življenjske
izkušnje, mu pripovedujejo o svojih razočaranjih, pa tudi o
željah in o veri, da se mogoče še vedno lahko zgodi karkoli.
Deček resno posluša, odgovarja, vliva upanje, deli nasvete.
Pripoved o življenju in smrti, lahko tudi eksistencialistična
poema ali pa sodobna pravljica.
Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
Dennis Hopper, ZDA, 1969, 35mm, 1.85, barvni/čb, 95', sp
"Kapitan Amerika" (Peter Fonda) in Billy (Dennis Hopper), ki
s svojima Harleyjema divjata po avtocesti ob Steppenwolfovi
Born to Be Wild in ob udarnih ritmih legendarnih bendov,
kot so The Byrds, The Jimi Hendrix Experience, The Electric
Prunes in The Band, na novo začrtata pop kulturo – rojena
je subkulturna uspešnica. Eden najkultnejših filmov
ceste. V Cannesu nagrajeni Hopperjev prvenec, barvit in
panteističen, raziskuje in prevprašuje družbeno pokrajino
ZDA v šestdesetih ter s tem postane njen simbol.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Andreja Špraha.
Vstop prost.
program kinoteke, marec-april 2014
Kako upravičen je kolektivni strah pred jedrsko energijo, se
sprašuje režiser v dokumentarcu, ki bo zaradi kontroverznih
trditev in ugotovitev gotovo sprožal polemike. Film namreč
zavzame pozitivno stališče do miroljubne in nadzorovane
uporabe jedrske energije, ker da je, prvič, čista in zelo
učinkovita, drugič, najmanj onesnažuje okolje, in tretjič,
najmanj smrtonosna, sploh v odnosu do tradicionalnih
energetskih oblik, ki na leto zaradi onesnaženosti zraka
ubijejo na milijone ljudi. Argumente med drugim podajajo
nekdanji ekoaktivisti, zdaj spreobrnjeni zagovorniki atomske
energije, ki ugotavljajo, da so bile nuklearke zgodovinsko
pretirano demonizirane predvsem zavoljo jedrskega
oboroževanja. Jasno kot beli dan je zgolj eno: energetsko vse
bolj potratnega sveta ne bodo zadovoljile ne sončna energija
ne vetrnice ne drugi alternativni energetski viri.
20.3.
četrtek
19.00
Novi Hollywood
Dan, ko so se vsi smejali (They All Laughed)
Peter Bogdanovich, ZDA, 1981, 35mm, 1.66, barvni, 115',
sp
Ljubosumna soproga najameta zasebna detektiva, da bi po
ulicah New Yorka zasledovala njuni nezvesti ženi, v zakonu
nesrečno in zadržano Angelo (Audrey Hepburn v eni svojih
zadnjih vlog) ter spogledljivo Dolores. A detektiva (Ben
Gazzara in John Ritter) se v svoji tarči nehote in nemudoma
zaljubita. Trpko-sladka romantična komedija in nostalgična
oda Manhattnu 80-ih let nosi značilen pečat režiserjevega
sočutja do filmskih likov in človeške ranljivosti.
21.15
Novi Hollywood
Polnočni kavboj (Midnight Cowboy)
John Schlesinger, ZDA, 1969, 35mm, 1.85, barvni, 113', sp
Podeželski žigolo (Jon Voight) se odpravi v New York,
kjer kot bedasto šarmantni prostitut zabava osamljene
ženske. Pri tem naleti na majhnega bolehnega sleparja
(Dustin Hoffman), ki ga skuša kot agent voditi mimo
pasti pouličnega New Yorka. Počasi se med njima splete
nenavadno in toplo prijateljstvo. Povsem nepričakovano
velika uspešnica, tako pri kritikih kot pri občinstvu, kljub
morbidnim in surovim portretom velemestnega zakulisja.
Oskarji za najboljši film, režijo in scenarij.
21.3.
petek
18.30
Festival frankofonskega filma
Domačin iz Evrazije (Indigène d'Eurasie)
Sharunas Bartas, Litva/Francija/Rusija, 2009, 35mm, 1.85,
barvni, 107', svp
Mali kriminalec iz Rusije na begu pred rusko mafijo prepotuje
podzemlje Evrope. Alegorična, poetična, meditativna, erotična
kriminalka v režiji največjega sodobnega litvanskega avtorja.
21.00
Novi Hollywood
Diplomiranec (The Graduate)
Mike Nichols, ZDA, 1967, 35mm, 2.35, barvni, 103', sp
Sveže diplomirani mladenič (Dustin Hoffman) ne ve
natančno, kaj bi počel v življenju. Naveličan je staršev, ki
ga porivajo sem ter tja in se z njim hvalijo pred prijatelji,
svet odraslih se mu zdi oddaljen, tuj in dolgočasen. Zaplete
se v nevarno ljubezensko razmerje z ženo očetovega šefa,
lepotico srednjih let, situacija pa postane še bolj kočljiva,
ko se mladenič do ušes zaljubi v njeno hčerko. Klasična
ljubezenska drama, zaznamovana z nesmrtnimi songi
Simona in Garfunkla.
22.3.
sobota
18.00
Leto kina: Nostalgija
Žrtvovanje (Offret)
Andrej Tarkovski, Švedska/VB/Francija, 1986, 35mm, 1.66,
barvni, 149', sp
Film zajema dogajanje štiriindvajsetih ur. Aleksander,
intelektualec v zrelih letih, živi odmaknjeno življenje v idilični
hiši ob Severnem morju. Z njim so žena, bivša igralka,
hčerka, sin in služabnice. Ob Aleksandrovem rojstnem dnevu
se družini pridružita zdravnik, morda skrivni ljubimec njegove
žene, ter poštar, ki je nekakšen vaški filozof. Praznovanje
prekine nenadna objava na televiziji: v bližini je eksplodirala
atomska bomba in nikamor nima smisla bežati, nevarnost je
povsod enaka. Filmski testament velikega režiserja.
21.00
Novi Hollywood
Papirnati mesec (Paper Moon)
Peter Bogdanovich, ZDA, 1973, 35mm, 1.85, čb, 102', svp
ZDA v času velike depresije. Po ruralnem Kansasu skupaj
z deklico (Tatum O'Neal), ki je morda njegova hči, potuje
lažni pridigar Moses (Ryan O'Neal) in iz naivnega lokalnega
življa molze težko prigarane dolarje. Komična drama velja
za enega velikih filmov sedemdesetih, predvsem po zaslugi
fenomenalne fotografije Laszla Kovacsa, sijajne režije Petra
Bogdanovicha (ki se odkrito navdihuje pri Orsonu Wellesu) in
brezkompromisnega, verodostojnega prikaza črnega obdobja
ameriške ekonomske zgodovine.
23.3.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
24.3.
ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Poslikane panjske končnice
Boris Višnovec, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 25'
Pregovori – Vrana vrani ne izkljuje oči
Bojan Jurc, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 5'
Želeli ste rože
Zdravko Barišič, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 3'
Bau Bau
Igor Pediček, Slovenija, 1991, 35mm, barvni, 9'
Ameriški sen
Boris Jurjaševič, Slovenija, 1992, 35mm, barvni, 13'
20.00
Večer SFA: 50-letnica slovenskega celovečernega filma
Ne joči, Peter
France Štiglic, Slovenija, 1964, 35mm, 2.35, čb, 92'
Partizanska minerja Dane (Lojze Rozman) in Lovro (Bert
Sotlar), ki sta sama svoja "četa", bi si želela kakšno večjo
nalogo, kot je razstreljevanje železniških prog. V taboru ju
pokliče komandant in jima da novo, zanju prav osupljivo
nalogo: na osvobojeno ozemlje morata prepeljati tri otroke.
Partizanska komedija z otroki.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
25.3.
torek
19.00
Novi Hollywood
Surova balada (Badlands)
Terrence Malick, ZDA, 1973, 35mm, 1.85, barvni, 94', svp
Naivna in nedolžna najstnica Holly (Sissy Spacek) se
v zakotnem mestecu nekje v Južni Dakoti prepušča
romantičnim sanjarijam. Nekega dne sreča Kita (Martin
Sheen), neprilagojenega in samovšečnega mladega
kriminalca, ki jo povsem očara. Potem ko Kit najprej
brutalno pokonča njeno družino, skupaj pobegneta v
divjino, kjer se ona še naprej vdaja romantičnim klišejem o
večni in usodni ljubezni, on pa še naprej pobija naključne
mimoidoče. Prvenec znamenitega T. Malicka je danes
klasika.
21.00
Novi Hollywood
Kdo se boji Virginie Woolf? (Who's Afraid of Virginia Woolf?)
Mike Nichols, ZDA, 1966, 35mm, 1.85, čb, 131', svp
Univerzitetni profesor George (Richard Burton) je poročen z
Martho (Elizabeth Taylor); njuno zvezo zaznamujejo nenehni
prepiri in Marthino vdajanje alkoholu. Vnetljivo razmerje
eksplodira nekega večera, ko imata na obisku goste.
Posneto po istoimenski drami Edwarda Albeeja.
28.3.
petek
19.00
Klasiki
Iskalca (The Searchers)
John Ford, ZDA, 1956, 35mm, 1.75, barvni, 119', svp
21.00
Filmski krožek Inštituta za delavske študije
Kuba, da! (Cuba sí!)
Chris Marker, Francija, 1961, 35mm, 1.33, čb, 40' (izvirno
58'), svp
"In tu je film, ki je mojemu srcu najbližji, in ne zato, ker bi
bil najnovejši. Posnet v veliki naglici januarja 1961, sredi
prvega alarma (dobro veste, da se je v tistem času večina
francoskih časnikov posmehovala paranoji Fidela, ki se je
čutil ogroženega pred invazijo), skuša posredovati, če že
ne izkustva, pa vsaj drhtenje, ritem neke Revolucije, ki bo
nemara nekoč obveljala za 'odločilni trenutek' velikega dela
sodobne zgodovine." Chris Marker
Po filmu se bomo pogovarjali z gostom Vasjo Badaličem,
doktorjem filozofije in samostojnim novinarjem. Beseda bo
tekla o različnih bolj ali manj uspešnih poizkusih uvajanja
socializma v Latinski Ameriki. Poudarek bo na Venezueli,
kjer se trenutno odvija poizkus gradnje demokratičnega
socializma 21. stoletja. Vstop prost.
26.3.
sreda
18.00
Dogodek Nietzsche
Ob izidu prevoda izbora Nietzschejevih pisem z Louise
Andreas-Salomé vabimo na predstavitev knjige z Mirtom
Komelom, urednikom knjižne zbirke Skodelica kave (Založba
FDV), Goranom Vraneševićem, prevajalcem Nietzschejeve
korespondence, in Natalijo Majsovo, prevajalko poglavja
Nietzschejeve filozofske biografije, ki jo je še za časa
njegova življenja spisala sama Salomé. Nova knjižica
zbirke Skodelica kave ponuja edinstven vpogled v izbrano
privatno korespondenco Friedricha Nietzscheja, iz katere na
vsakem koraku žari dejstvo, da filozofije ni mogoče ločiti od
življenja in tudi ne življenja od filozofije, o čemer priča tudi
drugi del knjižice, biografska interpretacija Nietzschejeve
filozofije, kakor jo je podala ruska intelektualka Louise
Andreas-Salomé, ki je poleg navdiha za Zaratustro kasneje
navdihnila tudi Rilkejevo lirično poezijo in razgibala Freudovo
teorijo seksualnosti.
19.30
Dogodek Nietzsche
Torinski konj (A torinói ló)
Béla Tarr, Madžarska/Francija/Nemčija/Švica/ZDA, 2011,
35mm, 1.66, čb, 155', sp
Bivši oficir južnjaške vojske Ethan Edwards (John Wayne)
se po dolgotrajni odsotnosti vrne domov na ranč svojega
brata. Domačijo napadejo in izropajo Indijanci, pomorijo
večino družine in ugrabijo Ethanovo nečakinjo. Stari kavboj,
zagrizen rasist, se poda na večletno iskanje deklice, ki pa jo
v resnici kani umoriti, saj so jo po njegovem rdeči divjaki že
preveč onečastili. Eden največjih vesternov, ki se na svež,
drzen in provokativen način loteva večno ozaljšanih velikih
tem družine, rasizma in sožitja.
21.15
Novi Hollywood
Taksist (Taxi Driver)
Martin Scorsese, ZDA, 1976, 35mm, 1.75, barvni, 113', sp
Osamljeni vietnamski veteran (Robert De Niro) se zaposli
kot taksist. Po nekaj spodletelih poskusih socializacije mu
vseprisotno nasilje izrojenega sveta eksplodira v glavi.
Brutalno realistična freska newyorških ulic in urbane
psihične kondicije v ameriških sedemdesetih. Zlata palma v
Cannesu 1976.
29.3.
sobota
19.00
Novi Hollywood
Apokalipsa danes (Apocalypse Now)
Francis Ford Coppola, ZDA, 1979/2001, 35mm, 2.35,
barvni, 202' (Redux verzija), sp
"Prvega marca 1976 je Francis Ford Coppola odšel v
filipinsko džunglo, da bi posnel ultimativni film o vietnamski
vojni, vojni film, ki bo končal vse vojne filme – ven je tri leta
kasneje prišla Apokalipsa danes, film, ki je bil žanr zase.
Film, ki naj bi končal vse filme, je postal film, ki je skoraj
končal njegovo življenje. Film o vojni norosti je postal film
o norosti snemanja vojnih filmov /.../ Film, v katerem se
od vojne vsem zmeša, je postal film režiserja, ki se mu
je med snemanjem skoraj zmešalo. Film o vietnamski
vojni je postal resnica o vietnamski vojni, the big picture,
realnost vietnamske vojne – ljudje so si poslej pod
izrazom 'vietnamska vojna' predstavljali to, kar so videli v
Apokalipski danes. In imeli so kaj videti." Marcel Štefančič,
jr.
30.3.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
31.3.
Torino, 3. januarja 1889. Friedrich Nietzsche stopi iz hiše
št. 6 na ulici Carlo Albert. Nedaleč proč ima kočijaž težave
s trmastim konjem. Vsemu prigovarjanju navkljub se
konj ne premakne. Voznik izgubi potrpljenje in ga začne
neusmiljeno bičati. Nietzsche se približa, ihteč ovije roke
okoli konjevega vratu ter napravi konec okrutnemu prizoru.
Njegov najemodajalec ga odpelje domov, kjer Nietzsche
dva dni negibno in molče leži, dokler ne zamrmra svojih
slavnih zadnjih besed. Naslednjih deset let preživi v tišini,
pogreznjen v norost, v oskrbi svoje matere in sester. Kaj se
je zgodilo s konjem, izvemo v filmu Torinski konj.
ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski animirani in igrani filmi
Made in YU
Zdravko Barišič, Slovenija, 1992, 35mm, barvni, 2'
Hribci – prava pot
Marjan Manček, Slovenija, 1993, 35mm, barvni, 6'
Hribci – zajtrk
Marjan Manček, Slovenija, 1993, 35mm, barvni, 5'
Hribci – trofeja
Marjan Manček, Slovenija, 1993, 35mm, barvni, 5'
Basen o nastavljivih mrežah
Bojan Jurc, Slovenija, 1994, 35mm, barvni, 3'
Lojze se je zbudil, kot ponavadi
Brane Bitenc, Slovenija, 1995, 35mm, barvni, 29'
20.00
Večer SFA: 30-letnica slovenskega celovečernega filma
Nobeno sonce
Jane Kavčič, Slovenija, 1984, 35mm, 1.66, barvni, 95'
27.3.
četrtek
19.00
Festival frankofonskega filma
Sreča (Le bonheur)
Agnès Varda, Francija, 1965, 35mm, 1.66, barvni, 79', svp
François, mlad tesar, je srečno poročen s Therese, s katero
ima dva otroka. Nekega dne se François zaljubi v drugo
žensko, Emilie, pri čemer še vedno ljubi svojo ženo. Njegova
sreča ob spoznanju, da je njegova ljubezen tako neizmerna,
da zadošča za dve ženski, je tolikšna, da svoja občutja
iskreno deli z ženo.
IV
Veronika (Vesna Jevnikar), mlado in prijazno dekle, hodi v
drugi letnik srednje poklicne šole. Izučila bi se za steklarko,
čeprav je ta poklic ne zanima, saj ji je pri srcu gledališče.
Zato se poveže z upokojeno gledališko igralko, s katero
skupaj pripravljata manjšo predstavo. V zanjo nezanimivi in
dolgočasni šoli jo pritegne edinole vrstnik Klemen (Branko
program kinoteke, marec-april 2014
Šturbej), sicer doma s kmetov, vendar ta ljubezen nima
prave perspektive, saj mladenič ni pretirano zagret za njene
umetniške ambicije, marveč gleda na življenje povsem
pragmatično. Drama o izgubljenih iluzijah najstnice.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
20.00
Kino-integral/Animateka: Robert Breer
1.4.
torek
19.00
Klasiki
April (Aprile)
Nanni Moretti, Italija/Francija, 1998, 35mm, 1.66, barvni,
78', sp
April v Morettijevem istoimenskem filmu zaznamujeta dva
zanj pomembna dogodka na isti aprilski dan leta 1996:
zmaga levice na italijanskih parlamentarnih volitvah ter
rojstvo njegovega sina. Oba dogodka sta seveda resnična,
kot je v filmu resničen tudi Moretti: ko marca 1994 na
volitvah zmaga desnica, razočarani Nanni s svojo mamo
pred televizorjem pokadi prvi džojnt. Takoj naslednji dan
se odloči posneti dokumentarec o italijanskih političnih
razmerah, čeprav bi v resnici rad posnel muzikal v stilu
petdesetih, a ga pesti ustvarjalna kriza. Komična lepljenka
političnih parol, utrinkov iz družinskega življenja in filmskega
eseja.
21.00
Klasiki
Pojmo v dežju (Singin' in the Rain)
Stanley Donen & Gene Kelly, ZDA, 1952, 35mm, barvni,
103', svp
Piše se leto 1927. Hollywood je bil še globoko v obdobju
nemega filma, vendar prihoda zvoka vseeno ni bilo več moč
zaustaviti. Don Lockwood (Gene Kelly) in Lina Lamont sta
slaven in nadvse priljubljen ljubezenski par nemih romanc.
Toda Don, ki je bil vedno z nogami na tleh, saj je moral za
svoj uspeh trdo delati, se zaveda, da prihoda zvoka ni več
moč ustaviti. Zato se sam zavestno pripravlja na njegov
prihod, Lina pa medtem le sanjari o tem, kako bi njuna
romanca lahko zaživela tudi v resničnosti. Eno najbolj
priljubljenih del klasičnega Hollywooda, muzikal, ki je postal
pojem za ta žanr in je z leti pridobil legendarni status, nam
duhovito predstavi Hollywood v obdobju, ko se je poslavljal
nemi film, zvočni pa se je zmagoslavno uveljavljal.
2.4.
sreda
19.30
Kino-integral: Premiera
Ona. Ni ranjena
Davorin Marc, Slovenija, 2014, video, 16:9, nebarvni, 1'
Vstop prost.
77
Robert Breer, ZDA, 1977, 16mm, 1.37, barvni, 10'
Lmno
Robert Breer, ZDA, 1978, 16mm, 1.37, barvni, 10'
T.Z.
Robert Breer, ZDA, 1979, 16mm, barvni, 9'
Swiss Army Knife with Rats and Pigeons
Robert Breer, ZDA, 1980, 16mm, 1.37, barvni, 7'
Trial Balloons
Robert Breer, ZDA, 1982, 16mm, 1.37, barvni, 6'
Bang!
Robert Breer, ZDA, 1986, 16mm, 1.37, barvni, 8'
A Frog on the Swing
Robert Breer, ZDA, 1989, 16mm, 1.37, barvni, 5'
Sparkill Ave!
Robert Breer, ZDA, 1993, 16mm, 1.37, barvni, 5'
Time Flies
Robert Breer, ZDA, 1997, 16mm, 1.37, barvni, 5'
Atoz
Robert Breer, ZDA, 2000, 16mm, 1.37, barvni, 5'
What Goes Up
Robert Breer, ZDA, 2003, 16mm, 1.37, barvni, 5'
"V subtilnih animiranih filmih najbolj izvirnega avantgardista
se prepletajo dadaistični in abstraktni vplivi. Podobe se
nenehno zlivajo ena v drugo, se rušijo, levijo v črte in oblike
osupljive lepote in ekspresivne moči, medtem ko režiser
na novo izumlja pojem prostora in se na nežno dadaističen
način znaša nad nemočnim svetom." Amos Vogel
4.4.
petek
19.00
Klasiki
Dvojno Veronikino življenje (La double vie de Véronique)
Krzysztof Kieślowski, Francija/Poljska/Norveška, 1991,
35mm, 1.66, barvni, 98', sp
20.00
Kino-integral/Animateka: Robert Breer
A Miracle
Robert Breer, ZDA, 1964, 16mm, 1.37, barvni, 1', nemi
Form Phases IV
Robert Breer, ZDA, 1954, 16mm, 1.37, barvni, 4', nemi
Recreation
Robert Breer, ZDA, 1957, 16mm, 1.37, barvni, 2'
A Man and His Dog Out for Air
Robert Breer, ZDA, 1957, 16mm, 1.37, čb, 3'
Jamestown Baloons
Robert Breer, ZDA, 1957, 16mm, 1.37, čb, 6'
Eyewash
Robert Breer, ZDA, 1959, 16mm, 1.37m barvni, 3'
Homage to Jean Tinguely's Homage to New York
Robert Breer, ZDA, 1960, 16mm, 1.37, čb, 9'
Blazes
Robert Breer, ZDA, 1961, 16mm, 1.37, barvni, 3'
Fist Fight
Robert Breer, ZDA, 1964, 16mm, 1.37, barvni, 11'
Pbl #2
Robert Breer, ZDA, 1968, 16mm, 1.37, barvni, 1'
69
Robert Breer, ZDA, 1968, 16mm, 1.37, barvni, 5'
70
Robert Breer, ZDA, 1970, 16mm, 1.37, barvni, 5', nemi
Fuji
Robert Breer, ZDA, 1973, 16mm, 1.37, barvni, 9'
Robert Breer (1926–2011) velja za enega najbolj vplivnih in
obenem najbolj unikatnih ustvarjalcev eksperimentalnega
filma, tudi za enega botrov ameriške povojne avantgarde.
Umetniško kariero je začel kot slikar in kipar, ki se je v svojih
delih ukvarjal predvsem z mejami in možnostmi percepcije.
Kmalu je ugotovil, da mu v tej sferi zanimanja še največ
svobode ponuja medij filma, zlasti neskončni potenciali
montaže, ustvarjene za poigravanje s prostorom in časom.
Njegovi filmi predstavljajo enkratno, eksplozivno mešanico
abstraktnega slikarstva, risbe in fotografije, v kateri se zrcali
praktično celotna zgodovina avantgardnih umetniških praks
20. stoletja.
3.4.
četrtek
19.30
Kino-integral: Repriza
Ona. Ni ranjena
Davorin Marc, Slovenija, 2014, video, 16:9, nebarvni, 1'
Vstop prost.
V dveh različnih mestih, na dveh različnih koncih sveta, sta
se istega dne ob isti uri rodili dve deklici. Ko sta bili stari tri
leta, se je prva spekla na razbeljenem štedilniku, druga pa
je v zadnjem hipu odmaknila roko. Zlata palma za najboljšo
igralko (Irène Jacob v dvojni vlogi) in ena ključnih poznih
mojstrovin Krzysztofa Kieślowskega.
21.00
Klasiki
Psiho (Psycho)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1960, 35mm, 1.85, čb, 109', sp
Mlada ženska (Janet Leigh) svojemu delodajalcu ukrade
znaten znesek denarja in pobegne. Utrujena od dolge
vožnje zvečer zavije z avtoceste in si poišče prenočišče
v osamljenem motelu. Tam jo pričaka receptor (Anthony
Perkins), plašen in tih mladenič, ki skupaj z gospodovalno
mamo živi v hiši poleg motela. Ko se mlada tatica v svoji
sobi spravi pod tuš, jo tam čaka neprijetno presenečenje.
Eden najznamenitejših filmov Alfreda Hitchcocka, ki je ob
svojem nastanku šokiral svet in do danes ni izgubil niti
trohice svoje moči.
5.4.
sobota
19.00
Klasiki
Casablanca
Michael Curtiz, ZDA, 1942, 35mm, 1.37, čb, 102', sp
Casablanca, začetek druge svetovne vojne. V nočni klub
ciničnega ameriškega izseljenca Ricka (Humphrey Bogart)
na lepem prikoraka Ilsa (Ingrid Bergman), njegova bivša
ljubezen, ki mu je pred leti v Parizu zlomila srce, Ricka
zagrenila in pognala na romanje po svetu. Njen novi mož,
vodja odporniškega gibanja, je v hudih škripcih, in še vedno
zaljubljeni Rick se znajde v precepu: poslušati svoje ranjeno
srce ali zatajiti svoja čustva, pomagati uporniku in zapraviti
svoj nevtralni družbeni status. Najbolj slovito in priljubljeno
ameriško romanco vseh časov odlikujejo predvsem izjemni,
danes ponarodeli dialogi.
21.00
Klasiki
Antikrist (Antichrist)
Lars von Trier, Danska/Nemčija/Francija/Švedska/Italija/
Poljska, 2009, 35mm, 2.35, 108', sp
Par, ki je pred kratkim izgubil otroka, se zateče v Raj,
samotno kočo v gozdovih. Upata, da bo blažilna prisotnost
narave zacelila njuni zlomljeni srci in rešila njune zakonske
težave. Vendar se zgodi ravno nasprotno.
6.4.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
My First Cut
Zdravko Barišič, Slovenija, 1999, 35mm, barvni, 2'
Obrazi zelene reke
Ciril Mlinar, Slovenija, 1999, 35mm, barvni, 19'
Vrvohodec
Hanna A.W. Slak, Slovenija, 1999, 35mm, barvni, 17'
7.4.
ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski igrani film
Carpe Diem
Mitja Novljan, Slovenija, 1998, 35mm, barvni, 16'
Balkanska ruleta
Zdravko Barišič, Slovenija, 1998, 35mm, barvni, 2'
Križišče
Miloš Radosavljevič, Franci Slak, Slovenija, 1998, 35mm,
barvni, 4'
Deklica s frnikolami
Silvan Furlan, Slovenija, 1998, 35mm, barvni, 39'
20.00
Večer SFA: 30-letnica slovenskega celovečernega filma
Dediščina
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1984, 35mm, 1.37, barvni, 111'
Bill "Stoker" Thompson (Robert Ryan), boksar v zrelih letih,
se noče sprijazniti z dejstvom, da ga počasi zapuščajo moči,
in je še vedno prepričan, da ga od velike zmage in slave loči
le še droben korak. Njegova lepa žena Julie (Audrey Totter)
ga zaman skuša pregovoriti, naj se umakne iz ringa. Na
večer vnaprej dogovorjenega dvoboja vsi, celo Billov trener,
stavijo na njegovega mladega nasprotnika, vendar nihče
ne računa na ponos in trmo starega mačka, ki je za zmago
pripravljen žrtvovati marsikaj.
20.00
Večer SFA: 30-letnica slovenskega celovečernega filma
Veselo gostivanje
France Štiglic, Slovenija, 1984, 35mm, 1.66, barvni, 97'
Pickova banda, ki jo sestavljajo povratnik iz Amerike
Tompa (Bert Sotlar), stric Štefek (Danilo Benedičič), stric
Marko (Polde Bibič) in mladi Miško (Igor Samobor) potuje
po prekmurski ravnici in igra na različnih zabavah ter ob
različnih priložnostih. Miškova mati in drugo sorodstvo,
pa tudi vaški kaplan in sosedje želijo, da bi se Miško
izšolal za duhovnika in se tako dvignil nad revščino, ki jih
obdaja. Miško pa si v nasprotju s tem želi postati profesor
ali celo pisatelj, zato se je tudi pridružil Pickovi bandi, da
bi neposredno spoznal življenje prekmurskega človeka.
Ko igrajo na neki poroki, se Miško zaljubi v čedno, a
šepavo deklico Šariko. Humorna pripoved o prekmurskih
muzikantih.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
16.4.
sreda
17.00
Kino-katedra za pedagoge: Novi nemški film
Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf)
R.W. Fassbinder, ZRN, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 93',
svp
10.4.
četrtek
19.00
Večer Kulturnega društva B-51/Rajvosa
Gori (Gori vatra)
Pjer Žalica, BiH/Avstrija/Turčija/Francija, 2003, 35mm,
1.85, barvni, 105', sp
8.4.
torek
19.00
Klasiki/In memoriam: Miklós Jancsó
Ljudje brez upanja (Szegénylegények)
Miklós Jancsó, Madžarska, 1965, 35mm, 2.35, čb, 90', sp
Upornike iz madžarske vstaje proti Avstro-ogrski monarhiji v
letih 1848–1849 (pod vodstvom Kossutha) strpajo v zapore
in jih na srhljiv način zaslišujejo. Posamezniki postanejo
izdajalci, ne da bi s tem rešili svoja življenja. Jancsóv film
je stroga grafična kompozicija in stvaritev s humanističnim
prepričanjem, ki kaže, da je mogoče z nasiljem zlomiti
sleherni odpor.
21.00
Klasiki/In memoriam: Philip Seymour Hoffman
Sreča (Happiness)
Todd Solondz, ZDA, 1998, 35mm, 1.66, barvni, 140', sp
9.4.
sreda
19.00
Klasiki/In memoriam: Miklós Jancsó
Agnus dei (Égy Bárány)
Miklós Jancsó, Madžarska, 1970, 35mm, 1.66, barvni, 88',
sp
Majhno bosansko mestece Tešanj pričakuje obisk
ameriškega predsednika Billa Clintona. Na visokega gosta
je treba napraviti čim boljši vtis, zato lokalni živelj krene
v akcijo izkoreninjenja kriminala, korupcije, prostitucije,
etnične nestrpnosti in ostalih brazgotin, ki jih je pustila
nedavna vojna.
"Bolan sem bil od vseh filmov o vojnih grozotah: mrtvi, kri,
neskončna in jalova prerekanja o tem, kdo je kriv in kdo
odgovoren. Želel sem si delati filme o miru. Ta je naposled
prišel in tudi jaz sem nadaljeval s snemanjem filmov. Nato
sem odkril, da je mir lahko hujši od vojne. Zdaj (kot že
mnogi pred mano) razumem tragikomični optimizem, ki
človeškemu duhu da nerazložljivo moč in mu omogoči, da
grozljivo vojno in trpki mir ugleda takšna, kot sta. Naša
sposobnost in pogum, da se smejemo težavam v obraz, tudi
ko je življenje najhujše in nič ne kaže, da se bo izboljšalo,
nam pomagata preživeti in verjeti v prihodnost." Pjer Žalica
petek
19.00
Klasiki
Vročina (Heat)
Michael Mann, ZDA, 1995, 35mm, 2.35, barvni, 171', sp
Pod taktirko prekaljenega Michaela Manna prvič na velikem
platnu v istem kadru jezike in pištole prekrižata Al Pacino,
vrhunski kriminalec, in Robert De Niro, vrhunski policist.
Trčenje velikanov zaplodi ultimativno gangstersko klasiko
devetdesetih.
12.4.
sobota
19.00
Klasiki
Boter 2 (The Godfather: Part II)
Francis Ford Coppola, ZDA, 1974, 35mm, 1.85, barvni,
200', sp
Pacino in De Niro sta pred Vročino sicer že nastopila v
istem filmu, nadaljevanju Botra, vendar se njune poti v
tem še bolj epskem podaljšku epske klasike niso srečale.
Drugi del Botra vzporedno slika življenje mafijske družine
Corleone pred in po dogodkih izvirnika ter velja za tisto
filmsko mojstrovino, ki je podrla mit o nujni inferiornosti
nadaljevanja. Oskar za najboljši film, režijo, scenarij, glasbo,
glavno in stransko moško vlogo.
13.4. nedelja
19.00
Leto kina/Kino-uho
Metropolis
Fritz Lang, Nemčija, 1926, 35mm, 1.33, čb, 115' (22fps),
svp
V bližnji prihodnosti vladajoči razred bogatih živi v luksuznih
stolpnicah visoko pod nebom, mase zasužnjenih delavcev
pa globoko pod zemljo garajo in ohranjajo metropolo pri
življenju. Glavni junak, sin okrutnega vladarja, nekega dne
spozna lepo delavko, ki mu odpre razvajene oči. Ogorčen
Po padcu Madžarske republike svetov leta 1919 nova
nad socialnimi krivicami začne svoj humanitarni boj, ki se
fašistična oblast pod vodstvom generala Horthyja izvaja
prek rušilnega delavskega upora bibličnih razsežnosti izteče
strašno nasilje nad prebivalstvom. S pomočjo vojske in
v socialni reformi. Klasika.
cerkve poskuša izkoreniniti socialistične ideje in ljudstvo
Ob priložnosti obletnice premiere filma Metropolis v Kinu
prisiliti k pokorščini. Pristaši Republike se spričo vsestranske Ljubljanski dvor 13. aprila 1927. V sodelovanju z Letom
premoči nasprotnika ne morejo odločiti za protinapad z
kina. Glasbena spremljava v živo: Eduardo Raon (harfa).
istimi nasilnimi metodami. Enota revolucionarne vojske
ponedeljek
združena s kmeti prizanese fanatičnemu duhovniku Vargi, ki
18.00
pa kasneje stopi na čelo zatiralcev.
Večer SFA: Slovenski igrani in dokumentarni film
Stari most
21.00
Vlado Škafar, Slovenija, 1998, 35mm, barvni, 12'
Klasiki/In memoriam: Audrey Totter
Adrian
Podtikanje (The Set-Up)
Maja Weiss, Slovenija, 1998, 35mm, barvni, 16'
Robert Wise, ZDA, 1949, 16mm, čb, 72', svp
14.4.
V
Film je zgrajen iz treh delov, ki zajemajo tri časovna obdobja,
povezana z usodo družine Vrhunc. Leto 1914: Vrhunčeva
žena Malka (Milena Zupančič) se vdaja pijači in vedno bolj
propada, a Vrhuncu (Polde Bibič) uspeva kljub vsemu skrbeti
za obsežno posest, gostilno in številčno družino. Leto 1924:
Jugoslovansko državo pretresajo nemiri in socialna kriza se
poglablja. Vrhunc se sporeče s hlapcem Andrejem (Boris
Juh), ki iz maščevanja zažge gospodarsko poslopje. Leto
1944: Vrhunčeva hči Mira (Bernarda Oman) se v trenutku
depresije vda skupini nemških vojakov, ujamejo jo partizani
in obsodijo na smrt. Saga o dramatičnem razpadu premožne Siva metropola, začetek sedemdesetih, "zlata leta"
ekonomskih migracij v Zvezno republiko Nemčijo.
malomeščanske družine.
Emmi (Brigitte Mira), šestdesetletna vdova in poklicna
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
snažilka, nekega deževnega večera po naključju zaide v
torek
"gastarbajterski" lokal in se zaplete v strastno romanco z
19.00
Maročanom Alijem (El Hedi Ben Salem). Aliju je v resnici
Klasiki
sicer ime drugače, vendar v Nemčiji vse druge delavce
Sol zemlje (Salt of the Earth)
iz njegove dežele imenujejo Ali. Ljubezenska idila kmalu
Herbert J. Biberman, ZDA, 1953, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje
okolice. Emmi prestaja mučno šikaniranje sodelavk, sosed
in ostalih someščanov; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in
odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ali
mnogo mlajši od Emmi, jih moti njegovo poreklo in socialni
položaj gastarbajterja. Križanje tradicionalnih konvencij
hollywoodske melodrame z modernistično estetiko in
umeščenostjo na skrajni družbeni rob, kjer solidarnost med
ponižanimi in deklasiranimi ni samoumeven romantičen mit,
pač pa težko izborjena vrednota in praksa.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Andreja Špraha. Vstop
prost.
"Po nesreči v novomehiškem rudniku, ki se konča s
smrtno žrtvijo, rudarji zahtevajo boljše delovne pogoje,
21.00
a tudi boljše življenjske pogoje, saj delajo in živijo tako
Klasiki
kot angleški delavci, ki jih je Friedrich Engels opisoval v
Osem in pol (8½)
Položaju delavskega razreda v Angliji, Jack London pa v
Federico Fellini, Italija/Francija, 1963, 35mm, 1.85, čb,
knjigi The People of the Abyss, toda boj za delavske pravice 138', svp
se kmalu prelevi tudi v boj za enakost delavcev, ameriških
Slavni italijanski filmski režiser Guido Anselmi (Marcelo
in mehiških, boj proti kapitalističnemu izkoriščanju, boj
Mastroianni) bi se rad nekoliko odpočil po svoji zadnji
proti imperializmu (rudnik je na zemlji, ki je bila nekoč
filmski uspešnici, vendar okolje od njega pričakuje, da bo
mehiška), boj proti rasizmu (enako plačilo za vse, brez
nemudoma krenil v stvarjenje nove mojstrovine. Guido je
rasne diskriminacije) in boj za demokracijo (vsi naj imajo
obupan, brez idej in brez zanimanja, za nameček poči še v
glasovalno pravico, belci in Mehičani, moški in ženske). In
njegovi zakonski zvezi. Zateče se v svet sanjarjenja; spomini,
ko se štrajku pridružijo ženske (odločne, neuničljive), se
fantazije in resničnost se zlijejo v eno. Delno avtobiografski
vse skupaj prelevi tudi v boj za enakost spolov. Sol zemlje
film velikega italijanskega režiserja je nemudoma ob
– edini film, ki so ga producirali filmarji s črnega spiska
premieri v Cannesu obveljal za mojstrovino, ki petdeset let
('The Only Blacklisted American Movie,' kot pravijo) – je
po nastanku ni izgubila niti trohice svojega hipnotičnega
ameriški komunistični film, cinema komunisto, unikatni
šarma in vplivnosti.
poziv k razredni enotnosti in ljudski vstaji. Ameriške
Oskar za najboljši tujejezični film.
filmske, politične in poslovne oblasti so delale vse, da ne
četrtek
bi bil posnet (sodelavcem tega filma, sicer posnetega po
19.00
resničnem rudarskem štrajku v Novi Mehiki, so rešetali
Klasiki
avtomobile, zažigali hiše in razbijali glave), in ko je bil
posnet, so delale vse, da ne bi bil prikazan, kar se je potem Deset minut starejši: trobenta (Ten Minutes Older: The
Trumpet)
praktično tudi zgodilo (Rosauro Revueltas, glavno igralko
Aki Kaurismäki, Víctor Erice, Werner Herzog, Jim Jarmusch,
filma, so celo deportirali v Mehiko), toda Paul Jarrico,
Wim Wenders, Spike Lee, Chen Kaige, VB/Nemčija/Španija/
producent, je dal jasno vedeti, zakaj so ga morali posneti:
Nizozemska/Finska/Kitajska, 2002, 35mm, 1.85, čb/
da bi zagrešili 'zločin', ki bi se podal 'kazni'."
barvni, 92', sp
Marcel Štefančič, jr.
15.4.
11.4.
Provokativna tragikomedija o mračnih razsežnostih človeške
narave, ki prežijo za zloščeno malomeščansko površino. V
središču zapletene pajčevine medčloveških odnosov so tri
sestre. Prva je plašna in naivna učiteljica, ki pada iz ene
ljubezenske kaše v drugo. Druga je tipična gospodinja s
tremi otroki in možem psihiatrom, ki na skrivaj masturbira
nad najstniškimi revijami in goji simpatije do sinovega
sošolca. Tretja pa je samozavestna lepotica, uspešna
pesnica, ki jo po telefonu nadleguje osamljen sosed (Philip
Seymour Hoffman). Pot do sreče, za katero se zdi, da nima
konca, je nasmetena z nemogočimi sanjami, razočaranji in
obupom.
stvari, ki jih potrebujemo za obnovo? Osrednja zamisel je
bila skupna lastnina, kjer bi bili izdelki in storitve v korist
vsem. Posamezniki ne bi smeli obogateti na račun vseh
ostalih. To je bila plemenita misel, ki je uživala priljubljenost
in podporo večine. To je bil duh leta 1945. Morda je prišel
čas, da se spomnimo." Ken Loach
Filmu bo sledilo predavanje Luke Meseca, sodelavca
Inštituta za delavske študije. Govoril bo o tem, kam je izginil
duh leta '45, ko se je Evropa začela združevati, da bi postala
branik dosežkov socialno pravičnejše družbe, danes pa je
vse prej kot to – prisila kapitalističnih elit, ki države sili v
uničevanje civilizacijskih pridobitev in jih usmerja na pot
teptanja delovnih množic. Zato je edina alternativa obstoječi
Evropi socialistična Evropa.
program kinoteke, marec-april 2014
17.4.
21.00
Filmski krožek Inštituta za delavske študije
Duh leta '45 (The Spirit of '45)
Ken Loach, VB, 2013, video, čb/barvni, 98'
"Želel sem posneti film o tistem trenutku v zgodovini, ko sta
bili na prvem mestu solidarnost in skrb za sočloveka. /…/
Druga svetovna vojna je bila huda preizkušnja, bojevali smo
morda največji kolektivni boj v zgodovini dežele. Čeprav so
nekateri drugi narodi, denimo Rusi, utrpeli večje izgube,
pa ni bila naša odločenost, da zgradimo boljši svet, nič
manj trdna. Prepričani smo bili, da ne bomo nikoli več
dopustili, da bi nam revščina, brezposelnost in razmah
fašizma uničili življenje. Skupaj smo zmagali v vojni in
skupaj lahko zmagamo tudi v miru. Če smo lahko načrtovali
vojaške kampanje, zakaj ne bi mogli zgraditi hiš, vzpostaviti
zdravstvene službe in prometnega sistema ter proizvesti
Deset minut starejši: Trobenta je prvi – in po mnenju
kritikov kvalitetnejši – del ambicioznega filmskega projekta
Deset minut starejši (drugi del nosi podnaslov Čelo), v
katerem je bilo petnajst uveljavljenih filmskih režiserjev z
vsega sveta povabljenih, naj v približno desetih minutah s
popolno avtorsko svobodo izrazi enega najbolj univerzalnih
subjektov v zgodovini filma: tek časa. Režiserji so svoje
osebne ideje in prepoznavne sloge uporabili v iznajdljive,
nemalokrat drzne namene, s katerimi so zajeli bogato
množico ključnih človekovih izkušenj: rojstvo, smrt, ljubezen,
spolnost, drama trenutka, zgodovina, pradavni miti …
Projekt je posvečen Herzu Franku, Jurisu Podnieksu in
Chrisu Markerju; trem velikim evropskim režiserjem, ki so
v svojih dokumentarnih filmih glavno vlogo znova in znova
namenjali fenomenu minevanja časa.
21.00
Novi nemški film
V teku časa (Im Lauf der Zeit)
Wim Wenders, ZRN, 1976, 35mm, 1.66, čb, 175', sp
Bruno je lastnik tovornjaka, s katerim potuje ob meji med
dvema Nemčijama. Po vzhodnonemških mestecih, kjer še
vedno delujejo nedonosne kinodvorane, popravlja opremo
za kinematografe in jo prodaja. Nekega jutra sreča sveže
ločenega in temu primerno depresivnega Roberta, ki s polno
hitrostjo z avtomobilom zdrvi v reko. Po tem neuspelem
poskusu samomora se Robert pridruži Brunu in skupaj
potujeta naprej. Melanholična oda neki kulturi in času, ki ga
pobira čas.
21.4.
ponedeljek
Velikonočni ponedeljek: Kinoteka je zaprta.
Rosselliniju pomenijo samo esenco človeške realnosti.
Gre tudi za prečenje filmskega sveta, ki pri tem tudi sam
in še bolj vzgiba lik, ki se pomika skozenj. Rossellinijevski
univerzum je univerzum čistih dejanj, ki so sama po sebi
torek
nepomembna, vendar pa nekako, celo brez vednosti Boga,
18.30
pripravljajo nenadno, bleščeče razodetje svojega pomena.
Klasiki
Tako je s tistim čudežem iz Potovanja v Italijo, ki je neviden
Povečava (Blowup)
Michelangelo Antonioni, VB/Italija/ZDA, 1966, 35mm, 1.85, za oba junaka in komajda viden tudi za kamero, poleg
vsega pa tudi precej dvoumen (Rossellini ne trdi, da gre za
barvni, 111', svp
Thomas (David Hemmings), londonski fotograf, nekega dne čudež, ampak le za tisto množico krikov in prerivanja, ki ji
v parku slika ptiče, vendar njegovo pozornost kmalu pritegne pravimo čudež), vendar pa s svojim trkom ob zavest obeh
junakov nepričakovano povzroči, da njuna ljubezen izbruhne
mlad par. Ko ženska, Jane (Vanessa Redgrave), odkrije
na plan." André Bazin
fotografa, mu zaman poskuša odvzeti kamero. Thomas se
vrne domov, kjer ga prestreže Jane in od njega zahteva
četrtek
fotografije. Thomas jo odpravi z lažnim filmom in Jane odide.
Ko Thomas razvije in poveča eno izmed slik, ki jih je posnel 19.00
Retrospektiva: Roberto Rossellini
v parku, v grmu odkrije obris postave s pištolo. Še ena
Stromboli
povečava razkrije madež, ki bi lahko bil truplo. Thomas se
Roberto Rossellini, Italija/ZDA, 1950, 35mm, 1.37, čb, 107',
vrne v park in tam res odkrije truplo moškega, ki ga je prej
svp
videl z Jane. Vrne se domov in stanovanje najde povsem
Glej torek 22.4. ob 21.00.
izropano. Vse, kar mu ostane, je nerazpoznavna povečava.
22.4.
28.4.
ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski igrani in dokumentarni film
Peter Klepec
Koni Steinbacher, Slovenija, 1999, 35mm, barvni, 11'
Kratka himna domovini
Boris Palčič, Slovenija, 1999, 35mm, barvni, 18'
Izgubljena formula Janeza Puharja
Pavel Grzinič, Slovenija, 2000, 35mm, barvni, 31'
Kako se znebiš Mačota?
Marjan Manček, Slovenija, 2000, 35mm, barvni, 9'
20.00
Večer SFA: 30-letnica slovenskega celovečernega filma
petek
Ljubezen
18.30
Rajko Ranfl, Slovenija, 1984, 35mm, 1.37, barvni, 94'
Klasiki
Leta 1940, tik pred začetkom vojne, živi mladi Marjan
Nebo nad Berlinom (Der Himmel über Berlin)
(Rok Bogataj) brezskrbno življenje s svojo druščino v
Wim Wenders, ZRN, 1987, 35mm, 1.37, čb/barvni, 128', sp
Zeleni jami v Ljubljani. Ker je njegova družina revna,
Zazidani v svojo samoto in zatopljeni v svoje opravke
Marjan pomaga urejati pokopališče, da bi si zaslužil denar
Berlinčani ne vidijo angelov okrog sebe, ki jih budno
za čevlje in plašč. Nedolžno je zagledan v Lenko (Vesna
opazujejo in o smrtnikih razpravljajo. Damiel (Bruno Ganz),
Jevnikar), njegov brat Berti (Iztok Mlakar) in drugi starejši
eden izmed angelov, si želi doživeti usodo človeka in občutiti 21.00
21.00
vrstniki pa se bolj zanimajo za seks. Z italijansko okupacijo
vse tisto, kar je do sedaj le opazoval. Zaljubi se v cirkuško
Klasiki
Retrospektiva: Roberto Rossellini – otvoritev!
se razmere spremenijo, druščina razpade, saj se eni
artistko. Že počlovečeni angel (Peter Falk) mu pomaga
Smrt v Benetkah (Morte a Venezia)
Stromboli
povežejo z odporniškim gibanjem, drugi pa z domačimi
pri odločitvi, da postane običajen smrtnik. Damiel večno
Roberto Rossellini, Italija/ZDA, 1950, 35mm, 1.37, čb, 107, Luchino Visconti, Italija/Francija, 1971, 35mm, 2.35, barvni, kolaboracionisti. Marjan ostaja v teh delitvah neopredeljen.
življenje in popolno razumevanje zamenja za prelepo in
130', svp
svp
Po literarni predlogi Marjana Rožanca posneta vojna drama
srhljivo izkušnjo človeka, ki je na poti v ljubezen.
Dekadentna filmska mojstrovina, posneta po istoimenski
o dozorevajočem najstniku.
dekadentni literarni mojstrovini Thomasa Manna. Osamljeni, Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
21.00
melanholični, umirajoči komponist (Dirk Bogarde) pripotuje v
Novi nemški film
torek
Benetke, da bi si v miru odpočil po seriji osebnih pretresov.
Lili Marleen
19.00
Nastani se v hotelu na Lidu, a postaja vedno bolj nemiren,
R.W. Fassbinder, ZRN, 1980, 35mm, 1.66, barvni, 120', shr
saj njegovo pozornost vseskozi privlači lepota dečka, ki tam Film OF
Peterica ožigosanih (Bastardi senza gloria)
počitnikuje s starši in skladatelju uteleša idealno lepoto, ki
Enzo G. Castellari, Italija, 1977, 35mm, 1.85, barvni, 100',
jo je dolga leta iskal. V dečka se nesmrtno zagleda.
sp
"Kajti človek ljubi in časti človeka, dokler ga ne more
Razbojniška banda junaških ameriških vojakov se proti
presojati, in hrepenenje je plod pomanjkljivega spoznanja."
koncu druge svetovne vojne klati po razdejani Evropi,
Thomas Mann
zatakne v goltancu nacistične pošasti in mesarske podvige
"Dragi gospod Rossellini, videla sem vaša filma Rim, odprto
petek
krona z razstrelitvijo vlaka. Umazani kult notoričnega kralja
mesto in Paisà in v njiju izjemno uživala. Če potrebujete
19.00
evropskega žanrskega smetja Enza Castellarija, ki je trideset
švedsko igralko, ki zelo dobro govori angleško, ki še ni
Retrospektiva: Roberto Rossellini
let kasneje navdihnil tudi mnogo slavnejše Neslavne
pozabila svoje nemščine, ki se ne znajde preveč dobro s
Potovanje v Italijo (Viaggio in Italia)
barabe.
francoščino in ki zna po italijansko reči samo 'ti amo', sem
Roberto Rossellini, Italija/Francija, 1954, 35mm, 1.37, čb,
pripravljena pripotovati in z vami posneti film."
Zürich, leto 1938. Nemška državljanka Willie (Hanna
97', svp
21.00
Ingrid Bergman
Schygulla) precej neuspešno nastopa kot pevka v nekem
Film OF
Karen (Ingrid Bergman), vojna begunka s severa Evrope, se Glej sreda 23.4. ob 21.00.
baru in živi v ljubezenskem razmerju s švicarskim
Neslavne barabe (Inglourious Basterds)
poroči s preprostim ribičem Antoniom, da bi tako ubežala
glasbenikom Robertom Mendelsohnom (Giancarlo Giannini), internacijskemu taborišču. Antonio nevesto pripelje domov,
21.00
Quentin Tarantino, ZDA/Nemčija, 2009, 35mm, 2.35,
ki ima pred sabo veliko kariero – njuno srečo pa bo razdrla
Večer Društva slovenskih režiserjev
barvni, 153', sp
v Stromboli, majhno, revno, surovo ribiško vasico pod
vojna. Robertov oče (Mel Ferrer) vodi judovsko organizacijo, vulkanom, v kateri se Karen nikakor ne more udomačiti.
Panika
Odpadniški vod krvoločnih ameriških vojakov judovskega
ki ogrožene Jude tihotapi iz Nemčije. Robert skrbi za zvezo
Barbara Zemljič, Slovenija, 2013, video, 16:9, barvni, 103'
porekla se v okupirani Evropi, globoko za sovražnikovimi
Nemir jo naposled prižene pod vznožje vulkana, ki grozi
v Münchnu, preko katere prihajajo ponarejeni dokumenti in z izbruhom. Prvo sodelovanje znamenitega evropskega
Vero (Janja Majzelj), zatrto, zdolgočaseno in v vsakdanjo
črtami, znaša nad nacisti in zavezniške sile lastnoročno
dragocena lastnina; nekega dne na pot v München vzame
rutino ukleščeno štiridesetletnico obsede misel, da nikoli
pripelje do zmage.
režiserja in slovite hollywoodske igralke, ki sta se na
Willie; njegov oče, ki nasprotuje sinovi zvezi z Nemko,
več ne bo zaljubljena. V iskanju smisla v ljubezni ji vabljiva
snemanju tudi zaljubila in nato nekaj časa ostala skupaj,
medtem pri oblasteh doseže, da je ne spustijo več nazaj v
sreda
napoved iz kavne usedline, da bo srečala pravega moškega,
je obenem klasičen primerek italijanskega neorealizma
Švico – na meji se poslovita. Willie ostane v Nemčiji, kjer
19.00
spremeni življenje, saj zlahka podleže čarom družinskega
in veličastna humanistična meditacija na temo ljubezni,
zaslovi kot velika zvezda nemškega rajha, vendar na skrivaj pripadnosti in morale.
Film OF
prijatelja Mitje. Vroča afera se izkaže za usodno.
sodeluje z odporniškim gibanjem. Radio Beograd vsak večer
Sedmina
Projekciji sledi pogovor z Barbaro Zemljič in Janjo Majzelj.
tri minute pred deseto zavrti njeno izvedbo Lili Marleen
sreda
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1969, 35mm, 1.37, barvni, 91'
sobota
– in te tri minute orožje molči na obeh straneh fronte. Lili
18.30
18.30
Marleen je vohunska fikcija, ki melodramsko podvaja z
Klasiki
Film OF
vložkom realnega. Kar je morda tudi najmočnejša poteza
Zadnji tango v Parizu (Last Tango in Paris)
Partizanska eskadrilja (Partizanska eskadrila)
tega Fassbinderjevega filma: da ni kar naprej razkazoval
Bernardo Bertolucci, Francija/Italija, 1972, 35mm, 1.75,
Hajrudin Krvavac, BiH (Jugoslavija), 1979, 35mm, barvni,
grozljive resnice vojne, marveč jo je pretihotapil prek
barvni, 119', sp
130', sp
ljubezenske fikcije.
Kultna in zelo kontroverzna, ponekod prepovedana ali
Pomlad leta 1942. Nemške zračne sile imajo na
močno cenzurirana dekadentna erotična psihodrama o
sobota
prekletem, bolnem, agresivnem ljubezenskem razmerju med jugoslovanskem nebu in v celotni Evropi popolno premoč in
18.00
povzročajo silne preglavice šibko varovanemu osvobojenemu
ostarelim Američanom (Marlon Brando), ki je prišel v Pariz
Klasiki
partizanskemu ozemlju. Zato Tito odredi ustanovitev
pozabljat samomor žene, in mlado, kljubovalno, frivolno
Pariz, Teksas (Paris, Texas)
partizanske letalske enote, ki se bo na jugoslovanskem
Francozinjo (Maria Schneider).
Wim Wenders, ZDA/Francija/ZRN/VB, 1984, 35mm, 1.66,
nebu postavila po robu nemški Luftwaffe. Skupina nekdanjih Ljubljana, pomlad 1941. Srednješolca Niko (Rade
barvni, 147', sp
pilotov se s svojimi dvokrilci pridruži bitki in začne napadati Šerbedžija) in Marija (Snežana Nikšić) sta tik pred maturo,
21.00
Molčečega in povsem nesocialnega moža (Harry Dean
sovražnikove baze in konvoje. Toda ustanavljanje prve
ko vojna vihra zajame tudi Slovenijo in neusmiljeno prekine
Retrospektiva: Roberto Rossellini
Stanton v vlogi svojega življenja), ki se je po ločitvi umaknil
partizanske eskadrilje ni lahko delo. Klasična jugoslovanska brezskrbne gimnazijske dni. Mesto zasedejo Italijani,
Potovanje v Italijo (Viaggio in Italia)
v popolno samoto, brat pripelje k svoji družini in njegovemu Roberto Rossellini, Italija/Francija, 1954, 35mm, 1.37, čb,
vojna fantazija o medvojnem nastanku partizanskega
Niko doživi svojo prvo ljubezensko izkušnjo in se priključi
sinu. Počasi se zbližata in se skupaj odpravita iskat njegovo 97', svp
letalstva.
odporu proti okupatorju. Med doživljanjem ljubezni in smrti
mater. Wenders na vrhuncu svojih moči; zlata palma za
"Ko smo delali Partizansko eskadriljo, smo uničili na
se razvije v moža. Eden ključnih filmov Matjaža Klopčiča,
najboljši film v Cannesu '84.
desetine letal. Na mostarskem letališču, na tuzelskem.
posnet po istoimenskem romanu Bena Zupančiča.
Zažigalo se je, klatilo z neba, rušilo. Tanke in topove smo
21.00
metali v reko." Bata Živojinović
21.00
Novi nemški film
Film OF
Fitzcarraldo
21.00
Bil je mesec maj (Bil mesjac maj)
Werner Herzog, ZRN/Peru, 1982, 35mm, 1.85, barvni, 156',
Film OF
Marlen Hucijev, SZ, 1970, 35mm, 1.37, čb, 113', svp
shr
Salò ali 120 dni Sodome (Salò o le 120 giornate di
Druga svetovna vojna se je ravno končala in v neki vasi
Sodoma)
v Nemčiji pri bogatem kmetu ostane skupina sovjetskih
Pier Paolo Pasolini, Italija/Francija, 1975, 35mm, 1.85,
vojakov. Kmet jih veselo sprejme, z njimi proslavlja mir
barvni, 116', sp
in si pridobi njihovo zaupanje. Hkrati pa se boji za lastno
Rahlo naveličan angleški aristokratski par, Alex (George
življenje, saj med vojno njegove roke niso ostale čiste.
Sanders) in Katherine (Ingrid Bergman), pripotuje na jug
Malo znana, spregledana mojstrovina velikega sovjetskega
Italije. Tam naj bi prevzela in takoj zatem spet prodala večje
umetnika Marlena Hucijeva (Imam dvajset let, Julijski
posestvo, ki jima ga je zapustil pokojni stric. Alex je zadržan,
dež), v kateri predvsem pokaže, da je sposoben s svojim
hladen in zakopan v posle, zato Katherine sama pohaja po
nezamenljivim poetičnim dotikom prežeti tudi dela po
neapeljskih ulicah, obiskuje muzeje in se utaplja v lokalnih
naročilu – Bil je mesec maj je namreč nastal po naročilu
tradicijah. Zgodi se čudež. Najbolj znamenito sodelovanje
moskovske televizije, ki je s filmom želela obeležiti
italijanskega režiserja in švedske igralke predstavlja
petindvajsetletnico konca velike vojne.
Obsedeni ljubitelj opere (Klaus Kinski) želi zgraditi opero
Rossellinijev odmik od realizma k modernejši estetiki in velja
sredi južnoameriške džungle. Da bi izpolnil svojo željo, mora za enega najbolj presunljivih ljubezenskih filmov.
najprej obogateti s prodajo kavčuka. Njegov drzni načrt
"V vseh tako imenovanih neorealističnih filmih so preostanki
legenda
med drugim vključuje tudi vleko ogromne rečne ladje preko tradicionalnega realizma spektakularne, dramske ali
Italija, zadnji dnevi druge svetovne vojne. V intimnem
sp slovenski podnapisi
strmega hriba v drug rečni rokav. Pomagajo mu lokalni
okolju zastražene vile se štirje dekadentni fašisti
psihološke vrste. Razgradimo jih lahko na naslednji način:
svp slovenski video podnapisi
Indijanci. Kultni film epskih razsežnosti, za katerega je
perverzno izživljajo nad ugrabljenimi brhkimi mladeniči in
dokumentarna realnost plus nekaj drugega, lahko je to
shr srbohrvaški podnapisi
moral fanatični režiser pretrpeti natanko iste – če ne
mladenkami. Na sporedu so brutalna posilstva, hranjenje
plastična lepota podob, družbeni čut, poezija, komika in
ap angleški podnapisi
še večje – napore kakor njegov samo napol fiktivni
z iztrebki, grozovite oblike mučenja in umori. Kontroverzen,
tako dalje. Pri Rosselliniju pa bi zaman poskušali na ta
portretiranec.
šokanten labodji spev italijanskega mojstra, posnet po črki
opomba
način ločiti dogodek od želenega učinka. Pri njem ni nič
zloglasnega de Sadovega romana.
Retrospektiva filmov Roberta Rossellinija se nadaljuje v
literarnega ali poetičnega, celo nič 'lepega', če hočete,
nedelja
maju in juniju. Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb
v prijetnem pomenu besede: Rossellini režira dejstva.
Kinoteka je zaprta.
nedelja
programa.
Njegovi liki se zdijo obsedeni z nekim demonom gibanja.
Dan OF. Kinoteka je zaprta.
/…/ Gre za to, da gesta, spreminjanje, fizično gibanje
18.4.
24.4.
29.4.
25.4.
30.4.
23.4.
26.4.
19.4.
20.4.
27.4.
VI
program kinoteke, marec-april 2014
kino na slovenskem
kolofon
Takrat še ni bilo televizije in poleg športa,
gledališča in še česa je bil kino v Mariboru
številka ena. Generacije po vojni so gradile
socializem, zdelo se jim je, da prepočasi,
pa so se šle tolažit z ameriškimi
kavbojkami, francoskimi kriminalkami ali
italijanskimi komedijami. Precej nas je bilo
brez očetov, posebej letnik petinštirideset.
Takrat sploh še nismo vedeli zakaj. Morda
smo jih iskali na platnu. Poznali smo
vse igralce, zbirali filmske programe,
zvezdnikom v Ameriko pisali razmnožene
prošnje za fotografije in ni ga bilo, ki ne bi
bil uslišan.
foto: Martin Podrzavnik
ko se strga film
Nekateri smo bili posebno strastni
zbiratelji, specialisti. Po predstavi sva s
Furgulo, mojim pocestnim kameradom, v
kantah za smeti – te so stale za izhodom
iz dvorane – odkrila vsak svoje bogastvo,
svoj hobi. Jaz sem na veliko presenečenje
našel koščke filmskih trakov, nekatere
tudi po meter dolge. Barvni so bili posebej
cenjeni, čeprav je bila moja največja
trofeja črno-beli izsek iz Chaplinove
burleske. Te koščke sem potem doma
proučeval, gledal, kako se počasi od
sličice do sličice premikajo ljudje,
menjavajo kadri … Veliko pozneje, ko sem
imel amatersko kamero formata super 8,
35 mm filmski projektor BAUER M7
mi je to prišlo kar prav. Hitro sem ugotovil,
kino Dravograd, september 2013
da s trakom ne smem preveč varčevati in
(nova pridobitev Slovenske kinoteke, dar Občine Dravograd)
divjati s snemanjem okrog in okrog, saj od
tega ni kaj dosti videti. Čudim se junakom,
Projekt Kino na Slovenskem, s katerim
"Kaj se ti je film ftrgo?" Tako so te
ki lahko spremljajo nekatere filme, kjer uro
smo se lotili obsežnega popisa in
vprašali, če si napravil kaj nenavadnega, in pol švigajo slike iz prizora v prizor, pa še
raziskave zgodovine kinematografov na
ko si izgubil živce, ponorel ali šokiral. Tudi z najmočnejšim ozvočenjem. Svet drvi …
Slovenskem, je v polnem zamahu. Začeli v kinu smo doživeli majhen šok, ko je
smo v Beli krajini in evidentirali 8 lokacij, na platnu čudno zabliskalo, iz zvočnikov
Takrat pa je bilo časa več. Furgula ga je
kjer se je nahajal kino, ter opravili 15
zahreščalo – in spet smo bili "doma", v
imel na pretek. On je našel v tistih kantah
intervjujev. Nadaljevali smo na Koroškem, kinu, med prijatelji, znanci, v domačem
druge vrste zabavo. Po predstavi je najprej
kjer smo popisali kar 27 kino lokacij
kraju. Pa tako lepo in zanimivo je bilo
pobral stare vstopnice, iz kant izbrskal
in opravili 35 intervjujev. Ob tem smo
tam, v daljnih krajih, med junaki …
odtrgane kupone, šel domov – doma
opravili tudi fotografsko dokumentiranje
Zbudili smo se, nekateri so začeli žvižgati, je bil v centru, prav med našimi tremi
in prevzem filmske tehnike ter drugega s kinooperater je hitel z lepljenjem filma;
kinodvoranami –, zlepil na hrbtni strani
kinom in filmom povezanega gradiva.
nam se je zdelo, da je bil lenuh, pa še
s selotejpom karto in kupon, s šestilom
Tudi naš poziv Zbiramo filmske spomine
ponovilo se je včasih. Bili smo krivični.
naluknjal selotejp, da se je lažje odtrgal
je naletel na dober odziv in poskrbel za
Kadar smo bili preveč nestrpni, je prišla
in … akcija! Kako so mu bili hvaležni tisti,
dragocene prispevke. Tokrat objavljamo
biljeterka s svojo pumpo, začela pršiti
ki so v dolgih vrstah čakali na karte – kdo
zapisane spomine na kino.
osvežilni "ššššš" in film je bil zlepljen.
pa je gledal na datum? Ko se je film že
m.d.
Zopet smo bili v zgodbi.
začel in je prišlo do majhnega prerivanja,
poziv
Nekega dne smo opazili vrste pred
izložbami. Kaj le prodajajo? Ko si se
prerinil bližje, si videl to čudo: majhno
škatlo, kjer se je nekaj premikalo,
gledali so nogometno tekmo. Takoj
sem se umaknil, pa ne zato, ker sem
bil slaboviden. Šel sem k blagajni kina.
"Eno karto za tričetrt na šest, peto vrsto,
nekje na sredi, prosim." "Pa saj si ta film
že dvakrat videl!" "Nič hudega, novega
predfilma še nisem …"
Branko Lipnik
.
kinopolis
kinopoličanka,
kinopoličan
Filmska tehnika, amaterski filmski
posnetki, tiskovine (vstopnice, letaki,
plakati, filmske revije), spominki,
fotografije, filmske igračke, dokumenti,
pogodbe, filmski izrezki ... zbiramo vse,
kar je pomembnega za zgodovino filma,
tudi zgodbe in pričevanja, zato vas
prosimo, da nas pokličete in predstavite
svoj košček filmske zgodovine.
kontaktna oseba: Martin Podrzavnik
tel.: 01 43 42 514
martin.podrzavnik@kinoteka.si
Članstvo v kinotečnem klubu Kinopolis
prinaša petdeset odstotkov popusta
pri nakupu vstopnic rednega programa
Kinoteke, trideset odstotkov popusta
pri nakupu vseh kinotečnih publikacij
in deset odstotkov popusta pri
nakupovanju v Kinodvorovi Knjigarnici.
Člani brezplačno prejemajo Kinotečnik
po pošti. Članarina velja leto dni od vpisa.
Vpis članstva pri blagajni Kinoteke.
Cena: 25 eur za delovne občane,
20 eur za študente, dijake, upokojence
in brezposelne.
skica iz knjižice Nasveti kino operaterjem, redna priloga biltena Novi filmi, št. 1, 1963
saj ni res, pa je
Godina, Farocki, Klopčič, Leigh, Lubitsch,
Makavejev, Malick, Nikolaidis, Powell &
Pressburger, Pregelj, Rohmer, Suzuki,
Rybczynski, Tarkovski, Wiseman,
Zeman. Mnenje Ministrstva za kulturo
RS: Kinoteka "daje prevelik poudarek
obrobnim tendencam in avtorskim
izrazom, pri čemer se pozablja na osrednji
kanon svetovne filmske zgodovine, ki
ima še vedno, za vsako generacijo, dovolj
neodkritih in svetovno priznanih imen."
Vse se je vrtelo okrog naših treh
kinodvoran; če si kakšen film zamudil,
pa si ga lahko dohitel še v dveh kinih na
periferiji. Letni kino je bil poglavje zase.
Če je bila zvezdnata noč, in ta je bila
vedno, si bil v trenutku na tihomorskih
obalah. Udarnik, Partizan, potem pa še
Union (takoj smo bili bolj svetovljanski),
v katerem so nam prvič pokazali
cinemaskopski film, Kleopatro. To je
bilo naše bogastvo! Kdor ni imel doma
kakšnega intelektualnega zaledja, in
to je bila v našem proletarskem okolju
večina, ni bral knjig, igral klavirja, hodil
v Opero …, ta je imel poleg šole in ulice
še vzporedno "izobrazbo" na celuloidnem
traku.
zbiramo
filmske spomine!
.
V začetku letošnjega leta je Slovenska
kinoteka od Ministrstva za kulturo RS
prejela dokument, v katerem MzK med
drugim ocenjuje delo javnega zavoda.
Gre za nadvse zanimiv strokoven spis, za
katerega bi bilo škoda, če ostane skrit
pred očmi javnosti, zato objavljamo nekaj
drobnih fragmentov, opremljenih z našo
uvodno besedo:
Že samo v januarju in februarju leta
2014 Kinoteka predvaja filme naslednjih
avtorjev (po abecedi, izbor): Bresson,
Chaplin, Chytilová, Čap, Debord, Dreyer,
Fassbinder, Ford, Forman, Godard,
Guédiguian, Hellman, Hladnik, Hitchcock,
Iosseliani, Ivens, Kosmač, Leone, Loach,
Makavejev, Menzel, Panfilov, Pavlović,
Petrović, Pogačnik, Rouch, De Sica, Scola,
Sirk, Sturges, von Trier, Troell, Ulmer,
Vertov, Zinnemann, Žilnik. V preteklih treh
letih je Kinoteka organizirala retrospektive
naslednjih avtorjev (po abecedi, izbor):
Almodovar, Alvarez, Berlanga, Chaplin,
Cohl, Cronenberg, Čap, Dante, Fassbinder,
je imela biljeterka spet delo. Z baterijo je
morala preveriti številko vrste in sedeža,
a Furgula je predvidel tudi to in akcije
ni izpeljal pri razprodanih predstavah.
Sedeži so se že našli. Sicer pa je karte
navadno podarjal prijateljem in znancem.
Prijatelje, družbo smo najbolj potrebovali.
A pri razprodanih predstavah pri njem
ni bilo milosti. Nakupil si je vstopnic in
jih pred predstavo v trenutku spravil v
promet. Tako kot leta pozneje zelo iskane
marke. Nekateri so pač delali na "višjem
nivoju", v glavnem pa smo pridno nosili
na Odpad vse, kar se je dalo, od papirja,
železa in bakra do starih cunj, celo divji
kostanj si lahko prodal Zlatorogu (za
"žajfo") … In takoj ko je bilo dinarčkov
dovolj, smo bili že na konju z Johnom
Waynom, ali pa z Rito Hayworth pod
kakšno palmo.
.
že potrdili štirje bržkone najbolj ugledni
filmski arhivi oziroma kinoteke na svetu:
Francoska kinoteka (Cinémathèque
Française), Britanski filmski inštitut
(British Film Institute), Avstrijski filmski
muzej (Österreichisches Filmmuseum)
in newyorški Anthology Film Archives.
Junija bodo v Kinoteki predstavili svoje
najnovejše dosežke na področju filmskega
restavriranja. Mnenje Ministrstva za
kulturo RS: "Komisijo preseneča ponovna
uvrstitev festivala 35mm filma na
V preteklih treh letih je Kinoteka naposled Ob praznovanju 50-letnice delovanja
program Slovenske kinoteke /.../ komisija
postala polnopravni član Mednarodnega kinotečne dvorane v Ljubljani je Kinoteka ne vidi razloga za nadaljevanje festivala."
združenja filmskih arhivov in kinotek
lani pripravila prvi Festival 35-mm filma,
Strokovna komisija Ministrstva za kulturo
(FIAF). Ustvarila je serijo posebnih
ki slavi, ohranja in opominja na določen
RS naposled meni, da je "program
zbirk, se lotila projekta restavracije in
standard in specifiko filmske projekcije,
Slovenske kinoteke sicer kakovosten,
digitalizacije ter svoje dosežke predstavila kakršna je zaznamovala prvih 120 let
vendar bistvenih presežkov ne ponuja.
na številnih filmskih festivalih in v
zgodovine filma, danes pa se izgublja
/.../ Žal program v svojem predlogu nima
kinotekah na tujem (po abecedi, izbor):
celo iz številnih filmskih arhivov in
ambicije dovolj velike prepoznavnosti
Beograd, Gorica, Frankfurt, München,
kinotek po svetu. Že prva edicija Festivala in mednarodnem prostoru, kot tudi ne
Oberhausen, Wiesbaden, Winterthur,
je prebila lokalni okvir in pritegnila
večjega angažmaju pri pridobivanju
Zagreb. V letu 2014 so načrtovane ali že mednarodno občinstvo, svoj prihod na
novega občinstva." Vse slovnične napake
dogovorjene predstavitve v Amsterdamu, drugo, letošnjo edicijo Festivala pa so
so del citata.
10
New Yorku, San Franciscu, Parizu, na Reki
in Dunaju. Zbornik o Ernstu Lubitschu, ki
ga je Kinoteka izdala sredi leta 2013, je
že dobil nemškega založnika, pravkar je
v mednarodni distribuciji hiše Columbia
University Press izšla angleška edicija,
do konca leta izide še kitajska, ki že
ima založnika. Mnenje Ministrstva za
kulturo RS: "Slabo in ne dovolj konkretno
načrtovanje Kinoteki ne zagotavlja zelo
velike prepoznavnosti v tujini".
kinotečnik, marec-april 2014
.
izdajatelj: Slovenska kinoteka,
Miklošičeva 28, 1000 Ljubljana
tel. 01.43.42.510, faks 01.43.42.516
tajnistvo@kinoteka.si; www.kinoteka.si
sofinancira: Ministrstvo za kulturo
dvorana silvana furlana
pisarna programskega oddelka
uradne ure: 9.00–15.00
tel. 01.43.42.520, faks 01.43.42.521
Jurij Meden
jurij.meden@kinoteka.si|01.43.42.522
Kaja Bohorč, vodja pisarne
kaja.bohorc@kinoteka.si|01.43.42.520
Marta Matičič, blagajničarka
(eno uro pred prvo predstavo)
blagajna@kinoteka.si|01.43.42.524
cena vstopnice: 4 eur (8 eur za Kino-uho)
kinotečna kavarna
Kinotečna kavarna se odpre eno uro pred
prvo projekcijo.
slovenska kinoteka
direktor: Ivan Nedoh
ivan.nedoh@kinoteka.si|01.43.42.500
muzejski oddelek
Metka Dariš
metka.daris@kinoteka.si|01.43.42.505
arhivski oddelek
Darko Štrukelj
darko.strukelj@kinoteka.si|01.43.42.510
raziskovalno-založniški oddelek
Andrej Šprah
andrej.sprah@kinoteka.si|01.43.42.529
knjižnica in mediateka
Viktor Bertoncelj
viktor.bertoncelj@kinoteka.si|01.43.42.530
ponedeljek, torek, četrtek 9–15h
sreda
10–18h
petek
9–14h
kinotečnik
ISSN: C503-7182
urednik: Jurij Meden
lektura besedil: Mojca Hudolin
oblikovna zasnova: Metka Dariš, Tomaž Perme
oblikovanje: Tomaž Perme
tisk: Delo
naklada: 7.000
distribucija: DPG
zahvale
Pri organizaciji marčevsko-aprilskega programa so
nam pomagali naslednji posamezniki in organizacije,
za kar se jim najlepše zahvaljujemo: Laura Argento
(Cineteca Nazionale), Monika Blachnio, Wojtek Szczudlo
(Studio Filmowe Kalejdoskop), Fleur Buckley (British
Film Institute), Tina Dobnik (Maska), Jolanta Galicka,
Justyna Turczynowicz (Filmoteka Narodowa), Adila Gapski
(Telewizja Polska), Marleen Labijt (EYE), Thomas Oehler
(Kinemathek Le Bon Film), Boris Petkovič, Klemen
Dvornik (Društvo slovenskih režiserjev), Simon Popek
(Cankarjev dom), Dorota Roszkowska (Arkana Studio),
Lojz Teršan, Tatjana Rezec Stibilj (Slovenski filmski arhiv),
Mark Truesdale (Park Circus), Koen Van Daele (Kinodvor),
Jeanne Vellard (Light Cone), Katarzyna Wilk (Krakow Film
Foundation), Fulvio Baglivi, Nil Baskar, Anne Durufle,
Donatello Fumarola, Mirt Komel, Patricia Košir, Marcel
Łoziński, Paweł Łoziński, Varja Močnik, Eduardo Raon,
Frederick Wiseman, Mateja Zorn.
Festival frankofonskega filma so organizirali: Francoski
inštitut v Sloveniji, Francosko veleposlaništvo, Ministrstvo
za zunanje zadeve Republike Slovenije, Slovenski
filmski center, Veleposlaništvo Kanade, Veleposlaništvo
Kraljevine Belgije, Veleposlaništvo Kraljevine Maroko,
Veleposlaništvo Republike Bolgarije, Veleposlaništvo
Republike Litve, Veleposlaništvo Republike Poljske,
Veleposlaništvo Romunije, Veleposlaništvo Švice ter
Slovenska kinoteka in Kinodvor. S podporo TV5 Monde.
kinotečni red
Vstopnice so naprodaj pri blagajni
Kinoteke uro pred začetkom prve
predstave.
Obiskovalce prosimo, naj prihajajo na
predstave pravočasno.
V dvorano Slovenske kinoteke ni
dovoljeno vnašati hrane ali pijače.
Prenosni telefoni morajo biti izključeni.