2014/2015 kulturna vzgoja za vrtce, osnovne in srednje šole 1 2 VSEBINA 5 UVODNI NAGOVOR ŽUPANA MO NM 7 VODNIK PO KNJIŽICI SEZNAM KULTURNO-VZGOJNIH VSEBIN 11 VRTEC IN PRVO TRILETJE OSNOVNE ŠOLE 13 DRUGO TRILETJE OSNOVNE ŠOLE 15 TRETJE TRILETJE OSNOVNE ŠOLE 17 SREDNJE ŠOLE 19 OPIS PREDSTAV 60CENE 61 PRIJAVA, PLAČILO, DOBRO JE VEDETI 62 SEDEŽNI RED 64 KDO JE KDO V KC JT 33 44 UVODNI NAGOVOR ŽUPANA MESTNE OBČINE NOVO MESTO Izredno sem ponosen na kakovost dela Kulturnega centra Janeza Trdine, ki po strokovni plati, izboru vsebin in programov sodi v vrh delovanja primerljivih zavodov v Sloveniji. Vsako leto nas znova preseneti, obogati in oplemeniti z vsebinami, ki jih ponuja v posamezni sezoni. Tako je tudi letošnji program skrbno izbran za vse generacije in različne okuse. Podatki kažejo, da se število obiskovalcev dogodkov v KC Janeza Trdine povečuje, kar je tudi najboljši pokazatelj zadovoljstva občinstva s programskim izborom. Predvsem sem ponosen na kulturno vzgojo, ki jo zavod sistematično vodi že nekaj let. Iz leta v leto se program kulturne vzgoje nadgrajuje in otrokom vrtcev, osnovnih šol in dijakom srednjih šol ponuja izredno kakovostne vsebine, sodobne uprizoritvene in glasbene pristope. Ravno ta del človekovega obdobja – otroštvo in mladost – sta ključna v razvijanju odnosa do sveta, pojavov, dogodkov in kulture. Vsebine KC Janeza Trdina v teh »rosnih« fazah življenja pripomorejo k oblikovanju estetskega, kreativnega, kritičnega in razmišljajočega odnosa otrok in mladih do družbe, do sebe in soljudi. KC Janeza Trdine s strokovnim kadrom, izbranim programom in delom je ena najbolj prepoznavnih ustanov v naši občini, še posebej pa izstopa v programski pestrosti in kakovostnih vsebinah, ki jih nudijo tako našim občanom in obiskovalcem iz drugih krajev. Mestna občina Novo mesto podpira kakovostno delo vseh zaposlenih v Kulturnem centru Janeza Trdine ter vsakoletne vsebine, ki jih pripravljajo v okviru raznovrstne abonmajske in izvenabonmajske ponudbe. Tudi v sezoni 2014/2015 vam želim veliko uspehov, obiskovalcem pa obilo kulturno-umetniških užitkov. Alojzij Muhič župan 55 6 VODNIK PO KNJIŽICI Spoštovani vzgojitelji in vzgojiteljice, učitelji in učiteljice, ravnatelji in ravnateljice, z našo knjižico Kulturna vzgoja za vrtce, osnovne in srednje šole 2014/2015 vabimo na stotine vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev, da se seznanite z njeno vsebino in našim povabilom k ogledom predstav. Želimo si, da bi tudi tokrat za tisoče otrok, učencev in dijakov izbrali vsebine, ki jih bodo pritegnile in po ogledu katerih bodo iz naše dvorane odhajali zadovoljni, s prijetnimi občutki, včasih tudi vznemirjeni, z novim odgovori na vprašanja in tudi z novimi vprašanji, z novimi znanji in spoznanji, predvsem pa z željo, da bi se še vračali v gledališke in koncertne dvorane. Tudi letos smo našo ponudbo razdelili v štiri sklope – za štiri različne starostne skupine gledalcev. Za vrtce in I. triletje osnovne šole smo izbrali deset predstav. Če jih boste za iste učence tega starostnega obdobja izbrali šest, vam bomo priznali abonmajsko ugodnost, to je 10 % nižje cene vstopnic. V II. triletju osnovne šole lahko izbirate med tremi predstavami. Tu boste pridobili abonmajsko ugodnost, če boste istim učencem omogočili ogled dveh predstav. Tudi program III. triletja osnovne šole ponuja tri dogodke in tudi tu pri izboru dveh predstav velja abonmajska ugodnost. Za srednješolce smo za to sezono izbrali deset predstav, seveda pa vas ne omejujemo, da bi morali izbirati le med njimi. Preglejte tudi celotno ponudbo večernega gledališkega in glasbeno-gledališkega abonmaja za odraslo občinstvo – morda tam najdete kaj takšnega, kar bi želeli predstaviti dijakom. Podrobnosti o teh predstavah so v naši Abonmajski knjižici 2014/2015 in na naši 7 8 spletni strani www.kcjt.si. Če se bo na posamezne dogodke prijavilo dovolj srednješolcev, si jih bodo lahko ogledali v dopoldanskem času, manjše število pa lahko sprejmemo tudi na večerni ponovitvi. Prosimo vas, da skrbno pregledate celotno ponudbo, v kateri smo ob vsaki predstavi označili, kateri starostni skupini otrok jo priporočamo, nikakor pa vas pri izboru ne omejujemo. Marsikatera predstava, ki jo priporočamo vrtičkarjem in učencem 1. triletja, je primerna tudi za četrtošolce ali petošolce. In za učence zaključnega letnika osnovne šole lahko, na primer, izberete vsebino, ki jo v knjižici priporočamo srednješolcem. Če boste glede izbora negotovi, vas vabimo, da stopite v stik z nami. Nekatere predstave ste si imeli v naši dvorani že priložnost ogledati – gre za tiste, ki si zaslužijo, da si jih ogledajo vedno nove generacije otrok in mladostnikov. Na koncu dodajamo informacije o načinu prijave k ogledu, plačilu ter cenik vstopnic za posamezno starostno skupino. Ko vas bomo povabili k ogledu predstave, vam bomo o njej poslali obširnejše gradivo. Najave vseh dogodkov bodo tudi letos zbrane v mesečnih napovednikih in na spletni strani www.kcjt.si. Prijavnico prilagamo, vaše pisne prijave pa pričakujemo najpozneje do petka, 4. julija 2014. Vsekakor svetujemo, da nas z odločitvijo seznanite čim prej, ker pri nekaterih predstavah ne moremo zagotoviti večjega števila ponovitev in bomo upoštevali vrstni red prijav. Za vsa morebitna vprašanja smo vam na voljo na tel. št. 07 393 0 390 oz. elektronskih naslovih sasa.sepec@kcjt.si ali info@kcjt.si. Kulturni center Janeza Trdine 9 LEGENDA VRTEC IN 1. TRILETJE OSNOVNE ŠOLE 2. TRILETJE OSNOVNE ŠOLE 3. TRILETJE OSNOVNE ŠOLE 10 SREDNJA ŠOLA KULTURNO-VZGOJNE VSEBINE VRTEC IN PRVO TRILETJE OSNOVNE ŠOLE Niko Grafenauer 20 PEDENJPED Slovensko stalno gledališče Trst Munro Leaf 22 BIKEC FERDINAND Gledališče Koper 24 26 28 Tone Pavček / Ivana Djilas JURI MURI V AFRIKI PLEŠE Plesni teater Ljubljana Matija Solce ŠTIRJE MUZIKANTI Lutkovno gledališče Ljubljana Tamara Kučinović in Aja Kobe po motivih stripov Calvin & Hobbes Billa Wattersona in Durica Ivice ZMRDICA IN ZMRDEK Lutkovno gledališče Maribor 30 Julia Donaldson / Milan Dekleva ZVERJAŠČEK Lutkovno gledališče Ljubljana 32 Nataša in Ravil Sultanov LUNA NA CESTI Slovensko mladinsko gledališče 34 Kajetan Kovič / Jerko Novak MAČEK MURI Slovensko ljudsko gledališče Celje 36 Svetlana Makarovič ŠKRAT KUZMA DOBI NAGRADO Slovensko mladinsko gledališče 38 Simona Semenič PEPELKA Lutkovno gledališče Ljubljana 11 12 12 KULTURNO-VZGOJNE VSEBINE DRUGO TRILETJE OSNOVNE ŠOLE Kajetan Kovič / Jerko Novak 34 MAČEK MURI SLG Celje Svetlana Makarovič 36 ŠKRAT KUZMA DOBI NAGRADO Slovensko mladinsko gledališče 38 Simona Semenič PEPELKA Lutkovno gledališče Ljubljana 13 14 14 KULTURNO-VZGOJNE VSEBINE TRETJE TRILETJE OSNOVNE ŠOLE Tom Lycos, Stefo Nantsou 40 KAMNI Lutkovno gledališče Ljubljana Vinko Möderndorfer 42 JAZ, BATMAN Prešernovo gledališče Kranj 44 TRUBAR IN DRUGI TRUBADURJI SLOVENSKE KULTURE Jararaja 15 16 16 KULTURNO-VZGOJNE VSEBINE SREDNJE ŠOLE Tom Lycos, Stefo Nantsou 40 KAMNI Lutkovno gledališče Ljubljana Vinko Möderndorfer 42 JAZ, BATMAN Prešernovo gledališče Kranj 44 TRUBAR IN DRUGI TRUBADURJI SLOVENSKE KULTURE Jararaja Goran Vojnović 46 TAK SI SiTi Teater BTC in Kreker Goran Vojnović 48 ČEFURJI RAUS! Zavod No history, Gledališče Glej, Dejmo stisnt teater 50 POSTANI OBCESTNA SVETILKA (Srečko Kosovel) SNG Nova Gorica Jera Ivanc (po motivih igre Gl’ingannati anonimnega renesančnega avtorja, 1531) 52 PREVARE Mestno gledališče ljubljansko Andrej E. Skubic 54 PAVLA NAD PREPADOM Slovensko mladinsko gledališče Richard Bean 56 KRUH Slovensko ljudsko gledališče Celje Nina Raine 58 PLEMENA Slovensko stalno gledališče Trst 17 18 OPISI PREDSTAV 19 20 20 20 Priljubljeni lik v pedenjcarstvu, o kakršnem sanja marsikateri najmlajši gledalec. Niko Grafenauer PEDENJPED Slovensko stalno gledališče Trst Avtorski projekt Primoža Forteja. Foto: Luca Quaia Predstava traja 30 minut in nima odmora. 2014/2015 kulturna vzgoja Pedenjped je tipičen petletni pobalin, radoveden, družaben in poln domišljije – ima torej vse lastnosti majhnih otrok. Ko ga pridejo obiskat otroci, jim z veseljem razkaže svoje pedenjcarstvo. Nariše jim svojo družino, pove, kako se je naučil brati, in pokaže, kako v bitki igra generala. Občasno se mu kakšna stvar razbije in potem se hitro skrije v posteljo, da ga ne bi odkrila mama in oče. Obožuje sladkarije, igra inštrumente in se trudi sam zavezati čevelj. Četudi je pogumen, pa si svečke iz nosa še vedno ne zna obrisati sam. V svoje pedenjcarstvo bo za pol ure povabil tudi otroke. Pedenjped je gotovo prepričljiv tudi zaradi neprisiljene in nepopačene igre odličnega Primoža Forteja, ki je občinstvo prve predstave v vrtcu v Colu pri Repentaboru z lahkoto prepričal, da je star pet let. Če se ne bi na koncu s Škrabarjem priklonila in se vrnila na izhodišče igre, češ da pravi igralci pridejo naslednjič, bi ga najbrž povabili kar s seboj v igralnico. Da jim pove še kak pedenjtrik, pri katerem ne potrebuje ne iPoda ne iPada ne kake druge tehnološke »pridobitve« naših dni, temveč zgolj analogno pedenjdomišljijo. Maja Pertič Gombač, Primorske novice 21 21 21 22 22 22 Plesna pravljica o bikcu, ki se ni znal bojevati, a je vseeno zmagal. Munro Leaf BIKEC FERDINAND Gledališče Koper Koreograf: Siniša Bukinac Plesalci: Jure Gostinčar, Dana Petretič, Siniša Bukinac, Angelo Menolascina Pripovedovalec (glas na posnetku): Boris Cavazza Foto: Jaka Varmuž Predstava traja 30 minut in nima odmora. 2014/2015 kulturna vzgoja Zgodba o Ferdinandu je zgodba o znamenitem španskem bikcu Ferdinandu, ki je od vsega najraje sam sedel pod plutovcem in vonjal cvetice. Ja, tista zgodba o bikcu, ki je pomotoma sedel na čmrlja prav v trenutku, ko so na travnik vkorakali možje v črnem, da bi med vsemi biki izbrali najhitrejšega in najbolj divjega za bikoborbe v Madridu. In čmrlj je tako močno pičil Ferdinanda, da je ta puhnil, planil k višku in topotal po zemlji, kakor da je ponorel. Možje so ga uzrli in vsi so zavpili od veselja. To je bil največji in najbolj divji bik med vsemi, ravno pravšnji za bikoborbo! A kaj ko se ubogi Ferdinand v Madridu v areni ni zmenil za puščičarje, pikadorja in celo matadorja, najponosnejšega med njimi, ki bi moral Ferdinanda v boju ubiti. Ferdinand je samo stekel na sredo arene, zagledal cvetove v laseh vseh zalih žen, sedel na tla in duhal, duhal … Vsi puščičarji so bili jezni, pikadorji so bili še bolj jezni in matador je bil tako jezen, da se je jokal, ker se ni mogel postavljati z ogrinjalom in mečem. Ferdinanda so morali odpeljati domov, na travnik, tja pod stari plutovec, kjer je v miru lahko vonjal svoje cvetlice in bil srečen. V Gledališču Koper so zgodbo spravili v plesne korake. /…/ Plesne dele, ki se vrstijo med krajšimi pripovednimi vložki, zaznamuje mešanica 23 sodobnih plesnih tehnik in baleta, preprosto, a dovolj učinkovito scenografijo pa predstavljajo ilustracije primorskega slikarja mlajše generacije Roka Kleve, ki zgodbo vodijo od pašnika in nazaj na pašnik, kjer je bikec najsrečnejši. /…/ Poznavalce knjižnega izvirnika morda utegne zmotiti sprememba Ferdinandove osebnosti, ki jo je koreograf »opolnomočil«. Bikec ni več tako drugačen od drugih, ni tako samosvoj. Tudi on se vključuje v igre ostalih bikov in v areni se sprva celo pusti 23 premamiti izzivanju matadorja, česar v izvirniku ni, saj je Ferdinand do 23 vsega, kar je spominjalo na merjenje moči, povsem neodziven. Seveda je ta sprememba povsem legitimna ustvarjalna izbira, sicer bi, resnici na ljubo, Jure Gostinčar v vlogi Ferdinanda bolj malo plesal. Maja Pertič Gombač, Primorske novice 24 24 24 Barvita pustolovščina o dečku, ki se ni maral umivati – tokrat v glasbeno- plesni izvedbi. Tone Pavček / Ivana Djilas JURI MURI V AFRIKI PLEŠE Plesni teater Ljubljana Režiser: Ivana Djilas Igrajo: Blaž Celarec, Jose – Joseph Nzobandora, Maša Kagao Knez, Vito Weis Foto: Peter Uhan Predstava traja 40 minut in nima odmora. 2014/2015 kulturna vzgoja Kdo še ne pozna zgodbe o Juriju Muriju, fantu, ki je s hruške pal, ... jo bo kmalu spoznal. Juri Muri se noče kopati in pobegne v Afriko, v kateri spozna, da človek »lahko najde gostoljubno in odprto ljudstvo, ki ga sprejme in ga poduči, kaj je v življenju prav in kaj narobe, kaj je zabloda in kaj predsodek, in nenazadnje, kako pomembno je biti čistoče vzor, ne le telesne, tudi tiste notranje, ki tke pristne prijateljske vezi«, pravi Saša Pavček o pripovedi svojega očeta. S pomočjo afriških ritmov, glasbe v živo, lutk nenavadnih velikosti in veliko plesa se bomo nekaj naučili o geografiji, barvah in razlikah na tem svetu. Četudi danes ob besedah »črnec« in »zamorec« v pesnitvi zaboli uho, to ne krati očarljivosti besedila, ki vsebuje dvojno sporočilo – da umivanje ni le nuja, ampak tudi užitek, ter da se velja sprati predsodkov do drugih in drugačnih ljudi in kultur. /…/ Ne le živali, celotno »afriško dogajanje« vokalno in z uporabo inštrumentov ter predmetov, iz katerih izvablja zvok, odlično in duhovito ozvočuje Blaž Celarec, ko se mu proti koncu na afriških bobnih in slovenskem škafu pridružijo še ostali trije, pa se pripoved ponovno tekstovno zgosti in po kopanju ter Jurijevi vrnitvi domov zaokroži s sporočilom, kot ga je v gledališkem listu ubesedila igralka in pisateljica Saša Pavček: da ni pomembna le telesna, ampak tudi notranja čistoča, ki tke pristne prijateljske vezi. Mojca Kumerdej, Delo 25 25 25 26 26 26 Živahno glasbeno-lutkovno popotovanje, polno ugank in znanih slovenskih pesmi. Matija Solce ŠTIRJE MUZIKANTI Lutkovno gledališče Ljubljana Režiser: Matija Solce Igrajo: Martina Maurič Lazar, Gašper Malnar, Miha Arh, Polonca Kores, Zvonimir Urbič Foto: Žiga Koritnik Predstava traja 50 minut in nima odmora. 2014/2015 kulturna vzgoja Znana ljudska pravljica o bremenskih godcih je bila uveljavljenemu lutkovnemu ustvarjalcu Matiji Solcetu izhodišče za živahno in prijazno glasbeno-lutkovno predstavo. Štiri živali se, tako kot v znani pravljici, odpravijo na pot in v mestu presenetijo ljudi s svojo glasbo. Otroci sodelujejo tako pri potovanju, ker lesene lutke zapustijo oder in stopijo med gledalce, kot pri koncertu, ko otroci z njimi zapojejo. Občinstvo sedi kar na odru, zato lahko otroci opazujejo gledališče tudi s te, manj običajne, a prav tako zanimive strani. Tudi tokrat nas avtor, režiser ter avtor izvirnih in svežih glasbenih priredb Matija Solce ob pomoči sodelavcev navdušuje predvsem s svojo prepoznavno prostodušno animacijsko in glasbeno igrivostjo ter radoživostjo, s katero svobodno in asociacijsko široko razprto oživlja vzpostavljene protagoniste in okruške njihovih zgodb, se poigrava z ritmi, melodijami in harmonijami, velikostmi igralnih površin, izbranih izrezov in lutkovnih tehnik ter tudi s presenetljivimi odstopanji od ustaljenih in pričakovanih rešitev. Cilj njegovega glasbenega gledališča ni toliko zgodba, njena razčlenjenost in izbrušenost, ampak predvsem sproščeno, živo in ustvarjalno razpoloženje, iz katerega tako 27 rekoč pred našimi čuti in z našim sodelovanjem nastaja enkratna in neponovljiva živost preprostega, iskrenega in za vse generacije ustvarjenega avtentičnega odrskega dogodka. Slavko Pezdir, Delo 27 27 28 28 28 Nagajiva, humorna in vragolij polna predstava za velike in male zaljubljence. Tamara Kučinović in Aja Kobe po motivih stripov Calvin & Hobbes Billa Wattersona in Durica Ivice ZMRDICA IN ZMRDEK Lutkovno gledališče Maribor Režiserka: Tamara Kučinović Igrata: Aja Kobe, Anže Zevnik Foto: Boštjan Lah Predstava traja 40 minut in nima odmora. 2014/2015 kulturna vzgoja »Hej, Zmrdek, kaj pa tako smrdi? Je tu kje v bližini smetišče ali si se ti pozabil umiti?« »O, Zmrdica, sem že slišal, da si tako grda, da se te še lastna mama sramuje.« Tako si Zmrdek (razkuštan, predrzen in neskončno simpatičen) in Zmrdica (važna, razkuštrana in nesramno simpatična) izražata ljubezen. Njuna predrzna narava jima pač ne dopušča, da to naredita tako kot ostali otroci. Zaradi njune drugačnosti ju ostali ne razumejo. Njuna edina prava prijatelja sta plišasti igrački džungelska zver gospodič Tiger Previdni in puhasta volnena stvarca gospodična Ovca Beee. Zmrdica in Zmrdek se spogledujeta na prav nesramen način. Drug drugega žalita, se spakujeta, tepeta, si mečeta žoge v glavo, pripravljata ogabna darila za valentinovo in si na ta način sporočata, da sta si všeč. Da bi ta predrzna ljubezen obrodila sadove, stvar v roke vzameta Ovca in Tiger. Ali jima bo uspelo? To je zapleteno vprašanje, saj »lahko preženeš Tigra iz džungle, ne moreš pa pregnati džungle iz Tigra«. 29 Režiserka izvrstno obvlada prijeme za oživitev obeh živalic, še zlasti pa igralke in igralca, ki se prav tako prelevita v svojevrstni živalici, infantilnost se namreč zdi pristna in ne zgolj zaigrana, da bi ugajala mlademu občinstvu. Poleg tega rokohitrsko lahkotno in domiselno manevrirata z lutkami ter z brezštevilnimi rekviziti, kar ustvarja dodatno napetost. Da koncentracija pri otrocih ne popusti, dokazujejo njihove reakcije, saj tako gostobesedne in navdušene asistence občinstva pri zapletih junakov niso prav pogoste. Peter Rak, Delo 29 29 30 30 30 Lutkovni muzikal, poln zanimivih preobratov, humorja in odličnih rim. Julia Donaldson / Milan Dekleva ZVERJAŠČEK Lutkovno gledališče Ljubljana Režija: Jaka Ivanc Predstava bo premierno uprizorjena jeseni 2014. Ilustracija: Milanka Fabjančič 2014/2015 kulturna vzgoja Neke viharne, snežene noči Zverjašček ne uboga očetovega nasveta in se odtihotapi iz votline. Odpravi se v temačni gozd, da bi našel Veliko zlobno miš. Na poti sreča kačo, sovo in lisico, a nikjer ni niti sledu o Veliki zlobni miši. Ali Velika zlobna miš sploh obstaja? Zverjašček je logično nadaljevanje Zverjasca, velike uspešnice Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki je bila premierno uprizorjena aprila 2013 in smo si jo ogledali tudi v našem Otroškem abonmaju. Avtorica obeh slikanic je angleška avtorica Julia Donaldson. Zverjasec je pravi mednarodni založniški fenomen, saj je bil preveden v 50 jezikov in po vsem svetu so ga prodali v več kot štirih milijonih izvodov. Zverjašček je njegovo nadaljevanje, ki je izšlo leta 2004, in ni prav nič manj slaven in znan od predhodnika. V Zverjascu si iznajdljiva miška izmisli strašnega prijatelja – pravega zverjasca, z »okli kot noži, kremplji postrani, strašne čeljusti in grozni čekani!«, ki obožuje lisice na žaru, sladoled v sovjem soku in pražene kače –, da bi prestrašila požrešne plenilce, ki jo želijo pohrustati. Toda Zverjasec tudi v resnici obstaja. Ji bo uspelo ugnati tudi njega? Odgovor najdemo v Zverjaščku, kjer je »velika zlobna miš« od takrat strah in trepet vseh malih kot tudi velikih zverjascev. Straši v temačnem gozdu, kamor se nekega dne kljub svarilom svojega očeta odpravi mali Zverjašček. Pa saj velika zlobna miš sploh ne obstaja ... Mogoče pa?! 31 31 31 32 32 32 Poetična klovnovska predstava o pozabljenem klovnu in muhasti klovnesi. Ravil Sultanov in Nataša Sultanova LUNA NA CESTI Slovensko mladinsko gledališče Režiser: Ivan Peternelj Igrajo: Nataša Sultanova, Ravil Sultanov Foto: Matej Peternelj Predstava traja 50 minut in nima odmora. 2014/2015 kulturna vzgoja Luna na cesti je nostalgična predstava o pozabljenem klovnu, ki se ponoči sprehaja po praznih mestnih ulicah. Ljudje so že zdavnaj pozabili na klovne, na smeh in veselje. Ker nima več dela, se klovn lačen potika naokrog in po smetnjakih brska za hrano. V zapuščeni ulici opazi zbledel in raztrgan plakat, ki ga spomni na blišč cirkusa, v katerem je nekoč nastopal. Izza oblaka se prikotali luna ... Ali, kot pravi Ivan Peternelj, režiser predstave: »Gledališče je črn čarovniški klobuk. Predstava Luna na cesti je nostalgična miniaturka za dva klovna. Klovn potepuh ter muhasta in boemska klovnesa se srečata, ko noči zavlada polna luna in se z nje osuje skrivnosten prah, ki vsakogar začara in obnori. Klovni so nepredvidljiva in zagonetna bitja in tako pride do prismuknjenih zapletov, v katerih je vse dokaj nelogično, nesmiselno in nerazumljivo. Ampak klovni že vedo, kako in kaj, tako kot ima vsak otrok svoj prav s svojo predstavo o svetu. Naj živijo klovni, solze in smeh.« Če so ustvarjalci z Luno na cesti na odru želeli ustvariti mitično pokrajino, v kateri bodo v magičnosti zaživeli vsakdanji predmeti, med njimi čisto navadna bela moka, frnikola, rdeč dežnik, jim je to vsekakor uspelo. Zasluga gre izjemni fizični odrski prisotnosti performerjev Ravila in Nataše Sultanov, ki pozornosti občinstva ne lovita z virtuoznostjo cirkuških veščin. Saška Rakef, Radio Slovenija Neverbalna Luna na cesti poetičnost razvija na osnovi manjših in večjih stikov, z uporabo različnih elementov, ki predstavo zazibajo v nadrealistično ozračje, z nostalgičnimi toni. Ana Perne, Dnevnik Nepretenciozna in prisrčna klovnovska miniaturka, kakršne zaradi pomanjkanja izšolanja klovnov pri nas ne vidimo prav pogosto. Teja Kunst, TV Slovenija 33 33 33 34 34 34 Kultna mačja pravljica o ljubezenskih težavah Mačka Murija in Muce Mace. Kajetan Kovič / Jerko Novak MAČEK MURI Slovensko ljudsko gledališče Celje Režiser: Matjaž Latin Igrajo: Andrej Murenc / Kristijan Guček k. g., Manca Ogorevc, Bojan Umek, David Čeh, Igor Žužek, Minca Lorenci, Damjan M. Trbovc, Aljoša Koltak, Tanja Potočnik / Pia Zemljič Foto: Damjan Švarc / SLG Celje Predstava traja 70 minut in nima odmora. 2014/2015 kulturna vzgoja Le kdo ne pozna črnega simpatičnega mačkona Murija, ki se v svojem mačjem življenju spopada tudi z resnimi težavami, kot je zaljubljenost? Muri je prav po mačje zatrapan v najlepšo izmed vseh muc, Muco Maco. Kako osvojiti srce »prave mačje Parižanke«, predstavlja za Murija prav posebno trd oreh. Zgodba o ljubezenskih pripetljajih med Murijem in Maco se prepleta z zgodbo o mačjem roparju Čombeju, ki s svojimi vragolijami ne da spati policajema Muclju in Maclju. In ne samo to – Veliki Čombe prijateljuje z Muco Maco in dela Mačka Murija prav pošteno ljubosumnega. V predstavi bodo v živo odpeti songi Jerka Novaka, ki so danes skorajda že ponarodeli. Kajetan Kovič MAČEK MURI Ko zapoje zvonček v uri, prebudi se maček Muri, s taco si oči pomane, vzdigne rep in hitro vstane. Ob jedači poglobi se Muri v mačje časopise, vse prebere brez razlike, tudi vejice in pike. Mačjo posteljo prezrači, mačjo suknjo pokrtači in za zajtrk se odpravi v krčmo Pri veseli kravi. Potlej plača in čez cesto gre na sprehod v mačje mesto. Tam ga čaka stalna miza in točajka muca Liza, ki prinese lonček mleka in še mačji kruh od peka. 35 35 35 Svetlana Makarovič ŠKRAT KUZMA DOBI NAGRADO Slovensko mladinsko gledališče Režiser: Matjaž Farič Igrajo: Ivan Peternelj, Daniel Petkovič, Ivan Godnič, Blaž Šef, Uroš Kaurin, Primož Bezjak, Neda R. Bric, Maruša Oblak, Daša Doberšek, Dušan Teropšič, Robert Prebil, Marinka Štern, Gregor Zorc Foto: Peter Uhan Predstava traja 50 minut in nima odmora. 36 Kako zabavno je uganjati potegavščine in kako težko je, ko nam jih zagodejo drugi. Kuzma se ne mara umivati, ne mara nikogar, ki ni škrat, in zato se z drugimi prebivalci gozda tudi ne mara pogovarjati o počutju in vremenu. Nima posluha, vendar pa ima veselje do posluha, ampak samo kadar je res dobre volje. Ni mu do plesa, ker ga muči revmatizem. Ko pa ga na ples povabi mična škratica, Kuzma le odloži revmatizem na gobo in zapleše. 36 Škrati se enkrat na mesec, ob petkih, dobivajo in se hvalijo s tem, kakšno potegavščino so ušpičili tisti mesec. Septembra so se srečali gozdni škrat Kuzma, frizerski, radijski, kuharski, zidarski in tiskarski škrat. Drugi so manjkali, ker so prav takrat razsajale zoprne škratje ošpice. Škrat Kuzma je za svojo potegavščino, škratarijo, ko je kradel jajca iz ptičjega gnezda in ga podtaknil drugim pticam, dobil nagrado, in sicer šopek čarobnih rdečih jagod, v katerem jagod nikoli ne zmanjka. To srečanje je na skrivaj opazovala sraka, ki je odhitela zgodbo povedat veverici, ježu in medvedu. Kmalu jim je postalo jasno, da je za večino težav v gozdu kriv prav Kuzma, zato so se mu odločile maščevati. Ukradle so mu čarobni šopek in mu s tem vrnile milo za drago. Predstava Škrat Kuzma dobi nagrado nas uči tudi tega, da moramo vedeti, da lahko s potegavščinami nekomu močno zagrenimo življenje, čeprav se nam nekatere zdijo še tako smešne. Večkrat, ko jih bomo uganjali, prej se nam bo zgodilo, da nam bo kdo z združenimi močmi vrnil, kar nam gre ... 37 2014/2015 kulturna vzgoja Igralec Ivan Peternelj je leta 2013 prejel Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljana, med drugim tudi za vlogo Škrata Kuzme. Predstavitev vesoljne dediščine nagajivosti ne potrebuje vibracij digitalnega, zvokovno-lučnega instrumentarija, uprizorjeni svet nekoliko zadržane dinamike pripoveduje z govorico kretenj, giba, pogleda in besed. Topla in duhovita predstava majhnih škratovskih manipulacij in nagajive sreče navdušuje v vseh pogledih, v igralskih zarisih značajev, ki jih izdaja že iznajdljiva kostumografija, najbolj pa osvaja s komunikacijo med prevzetimi gledalci in v iluzijo vživetimi igralci. Magda Tušar, Radio Slovenija Slikovita in duhovita beseda Svetlane Makarovič z režijo Matjaža Fariča postane žmohtno meso skozi ducat igralcev, ki pravljičnim bitjem vdihnejo življenja in jih v veliki meri niansirajo z gibom in plesnimi songi. V Kuzmi izvrstnega Ivana Peternelja se mešata poreden otrok in zagrenjeno pootročen samotarski starček, frizerski škrat, ki v salonu lak za lase zamenja z lepilom, je živahen natupiran elegan, kuhinjski učinkuje kot naveličan vodja hotelske kuhinje, zidarski je neroden in počasne pameti, tiskarski kakopak slaboviden, radijski novinarsko površen, do Kuzme dobrohotna in spodbudna poskočna škratica je nežno očarljiva, sraka ovaduška in maščevalna, veverica lenobna in malo tupa, jež je samozadostnež, ki prvemu verjame na besedo, gromozanski medved je pragmatično preprost /…/. Mojca Kumerdej, Delo 37 Simona Semenič PEPELKA Lutkovno gledališče Ljubljana Režiser: Ivana Djilas Igrajo: Ajda Toman, Rok Kunaver, Nina Ivanič, Alenka Tetičkovič, Nina Skrbinšek, Urška Hlebec, Jernej Kuntner, Iztok Valič, Jernej Čampelj k. g. Foto: Urška Boljkovac Predstava traja 60 minut in nima odmora. 38 Najnovejša Pepelka je zgodba o deklici, ki misli s svojo glavo. Po svetu kar mrgoli različic pravljice o lepi, skromni in dobri deklici, ki je doživljala krivico, a bila na koncu poplačana s prinčevo ljubeznijo. Eno od različic je prvi zapisal Charles Perrault, za njim sta svojo zapisala brata Grimm. V obeh najdemo hudobno mačeho in polsestri, ples s princem ter izgubljeni čeveljc, le da v prvi Pepelko z obleko za ples opremi dobra vila, v drugi pa drevo, ki ga je bila Pepelka posadila na materinem grobu. Ogromno je tudi opernih, gledaliških, televizijskih in filmskih priredb, za najbolj znano pa velja po Perraultovi različici posneta Disneyeva risanka, ki je brez dvoma zaslužna za to, da deklice na vseh koncih sveta sanjajo Pepelkin srečen konec – da bi se poročile s pravim pravcatim princem. 38 Stereotipi, ki jih generira ta pravljica, v naši družbi delujejo zastarelo, s čimer pa se je v svoji različici Pepelke duhovito poigral tudi Roald Dahl. V njej Pepelka pokaže svojo odločnost in neodvisnost, za razliko od svojih predhodnic zavzame aktivno držo. Naša Pepelka pa tudi ni od muh. Zlobna mačeha in zoprni polsestri jo s prevaro spravijo v nemilost pri očetu in oče, ki je kraljevi minister, jo za kazen pošlje v kuhinjo. Oj, gorje! Ampak Pepelka ne pleše prav dolgo, tako kot ji zapovedujejo. Stvari vzame v svoje roke, si sama sešije obleko za na ples in na plesu popolnoma očara princa. Toda naš princ je žal prejkone nadut, vase zaverovan in neskončno razvajen. Pepelka se bo morala 39 2014/2015 kulturna vzgoja odločiti, kako pa kaj. Vendar pa Pepelka ne bi bila Pepelka, če se ne bi lahkotno zasukala proti srečnemu koncu … Katera Pepelka je prava? Tista z roza krinolino, miškami in bučo iz Disneyja, tista z drevesom na grobu umrle mame, vejico, golobom in vilo bratov Grimm ali tista v verzih Roalda Dahla s preprostim fantom, ki kuha marmelado? Ena mora biti »original«. Ena mora biti prva. Ta navidezno preprosti problem originala v sebi skriva niz zelo resnih vprašanj in odločitev: Kaj hočemo od gledališča in umetnosti za otroke? Ali je dovolj samo estetsko doživetje ali si od gledališča za otroke želimo še kaj drugega? Ali umetnost uči? Ali mora biti gledališče zvesto originalu? Kaj je v naši kulturi »zaželeno« in kaj tradicionalno velja za original? Kaj je interpretacija? Kako daleč gre lahko umetniška svoboda? In to zadnje je verjetno vprašanje samega bistva gledališča. Režiserka Ivana Djilas v pedagoškem gradivu k uprizoritvi Pepelka s Šentjakobskega odra ni skromna Pepelka mehkobnih Disneyjevih potez, ki hrepeni po razkošju in je po prinčevi izvolitvi za najlepšo odrešena krivic in zatiranja, to je Pepelka, ki s črtastimi nogavicami in živo rožnatimi lasmi bolj kot na princeso kraljeve znamke spominja na princeso zamorskega kralja – Piko Nogavičko. Čeprav se Pepelka tudi z odločitvami sebi v prid zdi kot Pikina sestrična, pa vsebuje vse ključne elemente in osebe iz dveh najbolj znanih verzij – Pepelko z dobro vilo, ki jo je zapisal Charles Perrault in tisto s čudežnim drevescem na materinem grobu bratov Grimm. Saša Bojc, Delo 39 Tom Lycos / Stefo Nantsou KAMNI Lutkovno gledališče Ljubljana Režiser: Ivica Šimić Igrajo: Jernej Kuntner, Matevž Müller Foto: Nejc Saje Predstava traja 50 minut in nima odmora. 40 Aktualna tematika v napeti zgodbi, ki bi jo morala videti vsak mladostnik in odrasel. Kamni je dramatizirana resnična zgodba o dveh fantih, ki sta metala kamenje z mostu nad avtocesto in tako ubila voznika. Napisana je kot igra za dva igralca, ki preigravata lika dečkov in dveh detektivov skozi vso igro. Tekst je doživel mnogo uprizoritev in dosegel velik uspeh po svetu, zahvaljujoč aktualni tematiki in napeti zgodbi, ki uporablja vse elemente, celo stereotipe filmskih detektivk, družbeni angažiranosti, modernemu konceptu, v katerem se odraža sodoben pogled na gledališče za otroke in mlade, in predvsem zaradi vešče izpisanih karakterjev, ki dajejo izrazite možnosti za igralske kreacije. 40 41 2014/2015 kulturna vzgoja /.../Gledališko besedilo nagovarja občinstvo in pričakuje debato ter odločitev, kdo je v tej zgodbi kriv, kaj se skriva za dejanjem. V Lutkovnem gledališču Ljubljana so igro napovedali kot sodobno mladinsko gledališče, ki vnaša odprto komunikacijo z občinstvom in ponuja katarzo. Režiserjeva ideja je bila na oder prenesti realno sliko. Kaj se torej dogaja v igri? Vandalizem, razgrajanje, brezsmiselno divjanje. Dva fanta, starejši Zverina in mlajši Šleva, prevračata scenske rekvizite, si tu in tam v slengu izmenjata kratke replike in se tako rekoč histerično dolgočasita. Nikjer ni nikogar in tudi onadva, se zdi, nista od nikogar. Nikomur ne pripadata in nihče ju ne potrebuje. /.../ Predstava v režiji Ivice Šimića je hitra, močna, energična, posebej virtuozno je zrežirana in odigrana menjava vlog /.../ Tanja Jaklič, Delo Tekst, prebran na papirju, ni nič v primerjavi s tem, kaj naredita Jernej in Matevž na odru. Minimalni scenski elementi, kreativno uporabljeni v različnih scenah, so samo podpora briljantni igri obeh protagonistov. Jerneja sem že večkrat videl na odru in vem, da je odličen, da je lahko brutalen in da je zabaven. Matevž, kot zame nov obraz, pa je me je s 41 svojo igro, s svojimi šokantnimi prehodi iz Šleve v Mlakarja dobesedno pritisnil na naslonjalo stola. Oba odlična, igra z norim ritmom, zadnjih 20 minut mi je srce razbijalo na 160 utripov, ker igra Kamni odpira takšne dileme, da jih ne moreš razrešiti v eni uri, enem dnevu ... Kamni bi morali biti OBVEZNA predstava za vsako slovensko šolo, tako tretjo triado osnovne šole kot tudi srednje šole. Kamni so briljantna miniatura sodobnega časa, izvedena s takšno pripadnostjo in talentom obeh igralcev, da lahko samo zijaš. Hvala ekipi za to gledališko in življenjsko izkušnjo. :) Matic Munc, psiholog Vinko Möderndorfer JAZ, BATMAN Prešernovo gledališče Kranj Režiser: Vinko Möderndorfer Igrajo: Aljoša Ternovšek, Matjaž Višnar, Darja Reichman, Miha Rodman, Borut Veselko, Vesna Pernarčič, Vesna Jevnikar, Vesna Slapar, Peter Musevski Foto: Mare Mutić Predstava traja 80 minut in nima odmora. 42 Igra o nasilju med otroki za vse otroke in za vse odrasle, ki imajo opravka z otroki. Nasilje postavlja človeštvu vprašanje že vse od začetka, saj smo z njim zaznamovani kakor s Kajnovim znamenjem. Z nasiljem pa se ne soočamo le v družbi, ampak tudi kot posamezniki. In to že precej kmalu. Nasilje med mladostniki danes ni osamljen pojav, nasprotno, z njim se srečujejo tako rekoč v vseh vzgojno-izobraževalnih ustanovah, v katerih ugotavljajo, da dobiva vedno nove oblike in razsežnosti. Nasilje med otroki izhaja iz nasilnih vedenjskih vzorcev odraslih, ki jih mladi prevzemajo, ko pa se pojavi, se v konflikt prej ali slej vključijo tudi odrasli in od njih je odvisno, ali se bo nasilnost razvila ali umirila. 42 Jaz, Batman je igra za vse otroke in za vse odrasle, ki imajo opravka z otroki. To je predvsem igra, ki ni daleč od resničnosti, samo da je resničnost v resnici še bolj kruta in še bolj neizprosna. Humorno spregovori o težavah, s katerimi se srečujejo tako rekoč vsi starši. Gre za brezumno nasilje med najstniškimi vrstniki. Besedilo pa opozarja tudi na nemoč celotnega družbenega sistema, ki v nori dirki za uspehom in denarjem ne vidi več svojih najdražjih, svojih odraščajočih potomcev in njihovih težav – ki jih otroci kljub tehnološkemu napredku in precejšnjemu blagostanju ne znajo reševati sami. 43 2014/2015 kulturna vzgoja »Zgodba je preprosta in zelo tipična – gre za nasilje med mladostniki v zadnjem triletju osnovne šole, takrat ko je nasilje izjemno aktualno tudi v resničnem svetu. V takšnih in podobnih oblikah se ta zgodba ponavlja vsak dan. Nasilje med mladostniki sem raziskoval dve leti, nato pa sem povzel najbolj stereotipne situacije, ki jih mladi doživljajo dnevno. Običajno pa vse ostane med njimi samimi, ker odrasli nimamo posluha zanje, šola pa nima več vzgojne moči, ampak je postala le še učni servis. S predstavo ne poskušamo najti rešitev za to problematiko, želimo le pokazati, da en drugega ne znamo poslušati. Glavno sporočilo predstave je, da mladi niso nasilni sami po sebi, ampak je nasilen svet, v katerem živijo in ga kopirajo, svet, ki je obremenjen s hitrostjo, uspehom, rivalstvom. Zato je predstava še posebej aktualna za starše in vse odrasle, saj je odgovornost države in politike izjemno velika. Če otroci vidijo, da v svetu vlada laž, da kraja ni nič grdega, bodo to posnemali. Krivce je treba iskati v nas samih. Rešitev pa lahko iščemo v tem, da se poskušamo spremeniti sami – si postaviti moralne imperative in jim slediti,« je v pogovoru za portal siol.net poudaril Vinko Möderndorfer. 43 TRUBAR IN DRUGI TRUBADURJI SLOVENSKE KULTURE Jararaja Gregor Budal, vokal in klarinet Vasilij Centrih, vokal in violina Janez Dovč, vokal in harmonika Petra Trobec, vokal in kontrabas Foto: Bojan Stepančič Glasbeno-gledališki dogodek traja 60 minut in nima odmora. 44 Upesnjeno in uglasbeno življenje pomembnih ustvarjalcev slovenske kulture. Skupina Jararaja je štiričlanska zasedba v sestavi harmonike, klarineta, kontrabasa in violine, poleg obvladovanja svojih inštrumentov pa so vsi člani vešči tudi v petju. Skupino sestavljajo štirje prijatelji, ki so prijateljevanje prepesnili v svojo glasbeno govorico. Glasba Jararaje je še bolj neulovljiva kakor njihovo razigrano ime, ki ga ne moremo skrčiti na en sam pomen. Repertoar skupine je osredotočen na slovensko ljudsko glasbo, igrivo uglašeno s prostorom in časom svojega delovanja. Godce druži veselje do godbe, vsak njihov nastop je dogodek, v katerem čas ne mineva, temveč traja. 44 Skupina Jararaja se je po uspehu skladbe Trubar, ki je nastala ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja, odločila nadaljevati z ustvarjanjem skladb o pomembnih ustvarjalcih slovenske kulture. Upesnili in uglasbili so življenja tistih, ki so upodobljeni na slovenskem tolarju, in nekaj drugih pomembnih Slovencev. Poleg omenjenega avtorja prve knjige v slovenskem jeziku še Jurija Vego, Riharda Jakopiča in Ivano Kobilca, Jakoba Petelina Kranjca, Jožeta Plečnika, Franceta Prešerna, Ivana Cankarja ter Valentina Vodnika, Ito Rino ... 45 2014/2015 kulturna vzgoja Predstavo poleg duhovitih besedil in raznovrstne avtorske glasbe spremljajo tudi video projekcije. Besede, glasba in podobe poglobijo odnos do ključnih osebnosti slovenske kulture in njihove lastne ustvarjalnosti. 45 Goran Vojnović TAK SI SiTi Teater BTC in Kreker Režiser: Aleksandar Popovski Igrata: Klemen Slakonja in Tadej Toš Foto: Aljoša Rebolj Predstava traja 85 minut in nima odmora. 46 Nestrpna komedija izpod peresa Gorana Vojnovića v režiji Aleksandra Popovskega s Klemenom Slakonjo in Tadejem Tošem. Kaj se zgodi povprečnemu taksistu v slovenski prestolnici, ko v njegov taksi sedejo konceptualni umetnik, skrivnostna dama, novopečeni vstajnik, brezposelni punker s kravato, duhovnik brez prakse, italijanski turist in dementni profesor marksizma? 46 Komedija, ki zadane s krutimi resnicami, ki poboža s pretresljivimi spoznanji, ki na dan iz nas povleče tisto, kar je najlepše. Goran Vojnović seveda ni po naključju dobitnik dveh najvišjih nagrad s področja književnosti pri nas (kresnik 2009 in 2013). Prek humorja in bridke satire stopimo v svet čefurja, ki se odloči podpreti vstajo slovenskega naroda proti tajkunom; priča smo ganljivemu srečanju in na novo odkritemu odnosu med očetom in sinom (ali morda hčerjo?); spoznamo, da na novo pečenemu duhovniku ni lahko svetovati brez izkušenj, a se te hitro najdejo, če neobremenjeno pobrska po svoji divji mladosti. Snovalci predstave nam skratka prikažejo različne dimenzije življenja, o katerih pa se ne pogovarjamo dovolj ali pa sploh nič. 47 2014/2015 kulturna vzgoja Komedija Tak si je na letošnjih Dnevih komedije v Celju dobila kar tri nagrade. Postala je žlahtna komedija leta po izboru občinstva, režiser Aleksander Popovski je dobil nagrado za žlahtnega režiserja leta 2014 tako za režijo satire Misterij Bufo (SNG Drama Ljubljana) kot za režijo komedije Tak si, Klemen Slakonja pa je postal žlahtni komedijant za vloge potnikov v tej predstavi. 47 Goran Vojnović ČEFURJI RAUS! Zavod No history, Gledališče Glej, Dejmo stisnt teater Režiser: Marko Bulc Igra: Aleksandar Rajaković Sale Foto: Nada Žgank Predstava traja 80 minut in nima odmora. 48 Življenje čefurja v Fužinah, ljubljanski prestolnici čefurjev, ni lahko. 48 Marko Đorđić je čefur. Je sin priseljencev iz Bosne, ki sproščeno, brez dlake na jeziku, pripoveduje o življenju na Fužinah, o težavah doma, v šoli, košarkarskem klubu, o problemih z drogami, s policijo in še o mnogih drugih. Predstavo Čefurji raus! odlikuje živa in aktualna govorica mladih čefurjev – čefurščina. Besedilo je svojevrstna mešanica slovenščine, jezikov nekdanje Jugoslavije in pouličnega slenga. Središče gledališke predstave zaseda samostojni pripovedovalec, ki je humoren opisovalec dogodkov in hkrati vešč kritik, saj z ostrimi refleksijami razkriva življenje manjšinskega prebivalstva države ter odkriva stične točke in razkole med večinskim slovenskim prebivalstvom in čefurji. Odrski Čefurji raus! se na izpraznjenem odru odrekajo gledališko-spektakelskim pomagalom in efektom, saj temeljijo izključno na moči besedila in pripovedni tehniki glavnega igralca. 49 2014/2015 kulturna vzgoja »Goran Vojnović je napisal dobro knjigo. Kratko. Veliko. Učinkovito. Ki zadene. Lahko se bere kot fora, lahko kot metafora. Tudi če ne razumeš vseh besed, še kako razumeš, za kaj gre.« Iz obrazložitve ob nagradi Prešernovega sklada »Goran Vojnović je nagrado Prešernovega sklada že pokasiral. Skoraj stavila bi, da se kakšni hudi in (zlo)glasni nagradi ne izogne tudi odrski čefur. Ocena: objektivno priporočam. Vredno vsake sekunde.« Katja Lenart, Vest.si »Rajaković je med predstavo iz sebe iztisnil občudovanja vredno količino energije … Predstavo iskreno priporočam.« Tomaž Simon, Radio Slovenija »Čefurji raus! je dognana, dobro izvedena in učinkovita predstava, ki gledalca /…/ drži v nenehni pozornosti ves čas svojega trajanja, pri tem pa poskrbi tudi za obilico zabavnih trenutkov. /…/Skratka: predstava, vredna ogleda, in to tudi za tiste, ki morebiti nimajo navade hoditi v gledališče.« Gregor Butala, Dnevnik »Vojnovićev roman na Glejevem terenu zadrži vso svojo pristnost.« Primož Jesenko, Delo 49 POSTANI OBCESTNA SVETILKA (Srečko Kosovel) SNG Nova Gorica Režiser: Andrej Jus Izbor besedil in dramaturg: Nejc Valenti Igrajo: Ana Facchini, Kristijan Guček, Miha Nemec, Žiga Saksida k. g., Marjuta Slamič, Vladimir Hmeljak Foto: Foto atelje Pavšič Zavadlav / SNG Nova Gorica Predstava traja 60 minut in nima odmora. 50 Klic po človečnosti s koncertom poezije Srečka Kosovela ob 110. obletnici njegovega rojstva. »Odprite okna! Nevihtni zrak prihaja v sobo, novo vzdušje nastaja, polno ozona, polno krepkega zdravja! Odprite okna, odprite duri: Novi človek prihaja! Čas je, ko bo človek človeku: človek.« Koncert poezije Srečka Kosovela (1904–1926) postavlja v ospredje njegovo misel, ki se domala neverjetno prilega današnjemu trenutku, ko izrazi potrebo po spremembi obstoječega družbenega reda. 50 Predstava prvenstveno nagovarja mlade, nosilce prihodnosti, uprizoritveno pa se naslanja na konstruktivizem, katerega estetiko je Kosovel povezal z etiko. Njegov klic po prenovi človeka, po človeku kot »poosebljenem etosu«, je odrsko preveden v gledališko razvejan preplet uglasbenega in vizualiziranega izbora družbeno angažiranih besedil, dopolnjen pa z vnosom esejističnih proznih odlomkov, ki k revolucionarnemu tonu gledališkega krika po človečanstvu prispeva še obliko bolj umirjenega angažmaja. 51 2014/2015 kulturna vzgoja V SNG Nova Gorica so se za poklon enemu največjih slovenskih pesnikov, katerega življenjska in ustvarjalna pot je bila žal izjemno kratka, pravzaprav odločili za pogumno dejanje, za ugledališčenje njegove poezije in drugih zapisov. /…/ Režiser Andrej Jus je dogajanje, ki nima zgodbe, postavil v okolje kabarejskega odra s šestimi nastopajočimi, povezanimi v nekakšen band. Pesnikova besedila igralci pripovedujejo, pojejo in hkrati spremljajo z instrumenti. /…/ Igralci so zahtevno nalogo opravili z veliko začetnico, še posebno zato, ker niso predstavljali likov, pač pa morali odigrati vlogo posrednika pesnikovih misli. Gledalcu in hkrati poslušalcu so uspeli ustvariti občutek, da ga z odra nagovarja prav toliko pesnikov. Celotnemu timu ustvarjalcev je uspelo, čeprav povedo, da je bilo težko bistveno preseči format recitala in oblikovati pravo gledališko predstavo, ki, kot pravimo, potegne. Ingrid Kašca Bucik, Radio Koper /…/ Gledališko-glasbeni dogodek postavi Kosovelovo poezijo v skrit kotiček sredi propadu zapisanega vesoljstva, v zapuščen kabaretni prostor, kamor se zateče skupina šestih, in ga – podobno kot s pripovedovanjem zgodb mladi napolnijo zatočišče v podeželski vili v Dekameronu – naseli z eksistencialno in ustvarjalno silo Kosovelovih besed in avtorske glasbe. /…/ Težo velikih besed igralci razbijajo z natančno koreografsko, izrazno in govorno strukturo ter v različnih načinih, od recitala do petja, od individualne interpretacije do ansambelske konstrukcije, preigravajo premišljen izbor Kosovelove poezije, od družbeno usmerjene v orisovanju zunanjega sveta do intimnejše, ki se obrača k občutjem, stiskam in odzivom človeka, ki se ne pusti zlomiti, dokler mu usoda to dopušča. /…/ Nika Arhar, Delo 51 Jera Ivanc (po motivih igre Gl’ingannati anonimnega renesančnega avtorja, 1531) PREVARE Mestno gledališče ljubljansko Režiser: Jaka Ivanc Igrajo: Gašper Tič, Viktorija Bencik Emeršič, Jurij Drevenšek, Uroš Smolej, Nika Rozman, Domen Valič, Pianist: Jan Sever / Marko Petrušič / Davor Herceg Foto: Barbara Čeferin Predstava traja 80 minut in nima odmora. 52 Zgodba o dvojčkih, ki prevarata ves svet, da na koncu najdeta drug drugega in mimogede še ljubezen. Komedija Gl’ingannati je bila krstno uprizorjena leta 1531 v Sieni in je nedvomno ena od iger, navdihnjenih s Plavtovimi Dvojčki, skoraj gotovo pa je bil renesančni avtor tudi pod vplivom Bibbienove Kalandrije. Komedija je pozneje zbudila veliko zanimanja po vsej Evropi, saj je v njej mogoče najti čvrste vzporednice s Shakespearovo igro Dvanajsta noč ali Kar hočete. 52 Klasično filologinjo, prevajalko in dramatičarko Jero Ivanc je gledališče povabilo, da po motivih renesančne predloge Gl’ingannati napiše nov libreto, ki bo izvirni situaciji dodal še humor in akcente novejših časov. Izhodiščna zgodba pa ostaja naslednja: mlada Leila, hči Virginia Bellenzinija, preoblečena v paža Fabia, nastopi službo pri mladem, postavnem, a nič kaj stanovitnem Flaminiu iz Modene. Za ta korak se odloči, ko je bila po njuni kratki, a vroči ljubezni primorana za leto dni zapustiti mesto, Flaminio pa je v tem času pozabil nanjo in se ogrel za Isabello, hčer bogatega Gherarda. Leila, koprneča od ljubezni do Flaminia, sklene opravljati naloge zvestega služabnika in je primorana prenašati gospodarjeva zanosna ljubezenska sporočila svoji tekmici. Vse skupaj se še dodatno zaplete, saj se Isabella, namesto da bi se vnela za Flaminia, zaljubi v paža Fabia, se pravi v Leilo. Ta seveda poskuša nastalo situacijo čim bolje izkoristiti v svoj prid. Toda tudi Leilin oče ima svoje načrte: svojo hčer bi rad omožil z Isabellinim očetom Gherardom. Ko že vse kaže, da iz te zmešnjave ni rešitve, se v mestu pojavi že dolgo pogrešani Leilin brat dvojček, za katerega 53 2014/2015 kulturna vzgoja nihče več ni verjel, da je še živ. Sledijo prisrčni in duhoviti preobrati, ko se res ne ve več, kdo je pravzaprav kdo in čigavo srce utripa za koga, dokler se nazadnje vsa srca ne združijo, kakor je treba, in so na koncu zadovoljni tako mladi kot stari. Želel sem narediti »veliko komedijo na malem odru«. Tako smo zgolj šestim igralcem zaupali kar 14 vlog. Današnji gledalec skoraj nima več možnosti, da bi občudoval obrtno znanje igralcev, ki znajo na primer odigrati več likov. Prepričan sem, da nam je uspelo renesančno komedijo prevesti v jezik, ki je zanimiv tudi za današnjega gledalca. Ob tem nam pomaga živa glasba. Osem songov pripomore k vzdušju predstave, ki spominja na kabarejsko. Režiser predstave Jaka Ivanc v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo Komedija preoblačenj, ki je s številčno manjšo zasedbo uprizoritveno zasnovana na hitrih, ponekod že kar hipnih spremembah, do izraza prepusti samim igralcem, med katerimi najbolj izstopita Gašper Tič in Uroš Smolej z oblikovanjem zelo različnih vlog: od dvojice očetov, ki si eden beli lase zaradi hčerine dote, drugi pa cedi sline po mladi nevesti, prek upodobitve moških slug in ženskih spremljevalk. Ana Perne, Dnevnik 53 Prav v iskanju prepričljivosti odrskega »prevarantstva« protagonistov sta našla plodno izhodišče za iskrivo ter virtuozno domišljeno in do podrobnosti izvedeno lahkotno glasbeno komedijo režiser Jaka Ivanc ter avtor glasbe in korepetitor Davor Herceg. Slednji je z živo klavirsko spremljavo in spevnimi songi, suvereno odpetimi brez mikrofonov in ozvočenja, približal renesančno komedijo priljubljeni stilizaciji ameriške filmske burleske in lahkotne komedije. Slavko Pezdir, Delo Andrej E. Skubic PAVLA NAD PREPADOM Slovensko mladinsko gledališče Režiser: Matjaž Pograjc Igrajo: Maruša Oblak, Katarina Stegnar, Barbara Ribnikar, Primož Bezjak, Uroš Kaurin, Boris Kos, Blaž Šef Foto: Peter Uhan Predstava traja 75 minut in nima odmora. 54 Pretresljiva odrska upodobitev alpinistke in filmofilke Pavle Jesih. Pavla Jesih (1901–1976) je bila iz premožne mesarske družine. Rojenice so ji v zibelko položile poslovnost, v srce pa radovednost, željo po neznanem. Gore so bile zanjo tisti svet, kjer je lahko začutila neodvisnost, obrat od družinske ekonomije. Vseskozi je živela in delovala samorastniško, kot neupogljiv viharnik. 54 Z Miro Marko Debelak sta bili pred vojno prvi in edini dami slovenskega pa tudi evropskega alpinizma. Jesihova je z moškimi soplezalci (Miha Potočnik, Danilo Martelanc, Stanko Tominšek in Joža Čop) preplezala veliko prvenstvenih smeri v slovenskih gorah, večinoma prva v navezi. Njeno gorniško dejavnost je leta 1933 prekinila huda nesreča v Veliki Mojstrovki. Zato se je usmerila v kino. Mrežo kinodvoran je razširila od Celja, Ptuja do Ljubljane in že pred drugo svetovno vojno postala lastnica znanega ljubljanskega kina Matica v stavbi Slovenske filharmonije ter kinematografov v Celju in na Ptuju. Živela je skromno, še največ je porabila za krmo golobov na ljubljanskem Starem trgu in za cigarete. Odklanjala je vsa planinska priznanja. Zadnja želja, da bi njen pepel posuli čez steno Špika, se ji ni uresničila. Z igro v gorniškem tandemu navdušita Stegnarjeva in Bezjak, v slogu bondovskega zlikovca »iz ozadja« nas nasmeji Kosov Maček, s plezalnim nastopom pa fascinira Kaurin, ki se v vizualno morda najatraktivnejšem prizoru predstave s kovinskimi kljukami v rokah zavihti po stropnih oprimkih in se na koncu točke povzpne na viseči govorniški oder, od koder nas s polnimi pljuči nagovori obrnjen z glavo navzdol. Matic Kocijančič, Delo – Pogledi 55 2014/2015 kulturna vzgoja Malo manj kot uro in pol trajajoča uprizoritev Pavla nad prepadom z minutažo sporoča dvoje; da se s filmsko formo ne spogleduje le znotraj uprizoritvenega jezika, ampak tudi z vidika časovne dramaturgije, in da gre za izjemno natempirano, do zadnjega detajla premišljeno in ekstremno fizično odrsko upodobitev o življenju Pavle Jesih, ikone slovenskega alpinizma in kinematografije. Avtor besedila Andrej E. Skubic je v njeno biografijo vstopil z uravnoteženo nepristranskostjo; pred nami se razgrinja profil revolucionarke in aktivistke, ki je prodorna v idejah in uporniška proti oblastem, hkrati pa se izrisuje podoba ostarele in osamljene ženske, ki se s prikrito grenkobo in nevarno melanholijo ozira na svojo preteklost, njen nedostopni značaj (nič drugega kot odraz duševne ranljivosti) pa do konca pušča vtis mogočne enigmatičnosti. Zala Dobovšek, Delo Dramska izpoved življenjske zgodbe Pavle Jesih, slovenske alpinistke, med drugo svetovno vojno največje lastnice verige kinematografov v Jugoslaviji, je tokrat zaživela v izvrstni Skubičevi pisavi. Lik Pavle je s tremi igralkami razplasten na tri življenjska obdobja glavne junakinje. Montaža različnih prizorov in časovnih preskokov pa jasno izriše ključna zgodovinska dejstva. Klemen Markovčič, Radio Slovenija Tisto, kar je v uprizoritvi nedvomno očarljivo, je fizični del igre, pri vseh. 55 Koreografija Branka Potočana ter fizična pripravljenost in plezalna tehnika, za kar sta poskrbela dva trenerja, so pripomogli k veliki gibalni spretnosti in osupljivim učinkom; razpetost med steno in nebo, visenja v zraku, nihanja na police ali med oprijemalkami, celo Brenk, ki pleza s skrajšanimi cepini, ki malo spominjajo na kakšne hevimetalske gorniške sekire, vse to dovolj razgiba samo dogajanje ter mu daje navdih nevarnosti in zaresnosti. Se zdi, da so Pograjc in ekipa tokrat uspeli združiti zgodbo o žalostni usodi medvojnega meščanstva z nekdanjimi inovacijami na področju fizičnega in rizičnega gledališča. Matej Bogataj, Sodobnost Richard Bean KRUH Slovensko ljudsko gledališče Celje Režiser: Jernej Kobal Igrajo: Vojko Belšak, David Čeh, Damjan M. Trbovc, Blaž Setnikar, Branko Završan, Bojan Umek, Aljoša Koltak Foto: Jaka Babnik / SLG Celje Predstava traja 100 minut in nima odmora. 56 Komična drama z aktualno tematiko delavskega razreda, ki težke čase premaguje s pomočjo humorja. Dogajanje komične drame Kruh je postavljeno v leto 1975 v menzo industrijske pekarne v mestecu Hull, kjer dela nočna izmena sedmih pekov. Menza je prostor njihovega druženja med delovnim časom. Tam se razkrivajo njihove življenjske usode in odnosi, ki jih določa hierarhija v pekarni. Fantje garajo dolge ure v težkih delovnih pogojih, za kar prejemajo nizko plačilo. Avtor skozi drobce njihovega zasebnega življenja in odnosov prikazuje sliko socialno šibkejšega sloja ljudi, ki pred sabo nima svetle prihodnosti. Neke nedeljske noči se v pekarni sosednjega mesta zaradi okvare ustavi proizvodnja in peki v Hullu dobijo dodatno naročilo – tri tisoč hlebcev kruha. In ravno tisto noč gre tudi v njihovi pekarni vse narobe: nekdo je dal v testo dvojno količino kvasa, testo se je razlezlo po vsej peči in jo ustavilo. Bo pekom uspelo izpolniti naročilo? 56 Richard Bean je sodobni angleški avtor. Rodil se je leta 1956. Študiral je psihologijo na Univerzi v Loughboroughu. Dvajset let je delal v gospodarstvu v različnih kadrovskih službah in kot neodvisni poklicni psiholog-svetovalec nevladnim organizacijam (Amnesty International …), ob tem pa se je ukvarjal tudi s stand-up komedijo. Pisati je začel razmeroma pozno, pri štiridesetih letih. V svojih prvih dramah se je vsebinsko naslanjal na okolje, iz katerega prihaja in je danes postindustrijska razvalina nekoč uspešnega ribiškega mesta. Richard Bean je prejel več uglednih nagrad . 57 2014/2015 kulturna vzgoja V predstavi Kruh gre za moške stvari, bi lahko rekli. Večina pogovorov se suče okoli deklet in spolnosti, a tega je avtor napisal v skrbno odmerjeni količini, da se dogajanje ne bi prevesilo v poceni obscenost. Kljub drobnim napetostim so peki z ustaljenim delovnim stažem v dobrih kolegialnih odnosih, delo poteka kot po navadi. Nato se zgodita dve stvari: pekarni grozi zaprtje, v kolektiv pa pride mlad študent. Ti dve posebej utelešeni komponenti ter uprizarjanje vsakega posameznika s svojimi svetlimi in temnimi platmi, to je pravo jedro dramskega dela. Petra Tanko, Radio Slovenija Pred nami se razgrne paleta likov, ki jih zaznamujejo solidarnost, kolegialnost, zavist, karierizem, pripadnost podjetju, skrb za eksistenco, v tovrstne profesionalne preokupacije se vpletajo osebne in intimne dileme, ob vseh razlikah med njimi pa jih povezuje neka skupna vez, ki je v takšni obliki in meri ni mogoče zaslediti v okoljih, ki v družbeni hierarhiji kotirajo više. Kruh je vitalna protiutež enostranskim podobam družbe, kjer so ne samo vsi vzvodi moči, temveč tudi interpretacije dilem, v rokah ozkega priviligiranega sloja, medtem ko delavstvo figurira zgolj kot nemočen in neartikuliran kmet na šahovnici. 57 Peter Rak, Delo Režiser Kruha Jernej Kobal iz mozaika komičnih pekovskih usod sestavi gledljivo predstavo, polno pretresljivih detajlov, ki Beanov tekst nadgrajujejo, dopolnjujejo in polnijo s krvjo, vodo in moko. Zdenko Kodrič, Večer Nina Raine PLEMENA Slovensko stalno gledališče Trst Režiser: Matjaž Latin Igrajo:Vladimir Jurc, Maja Blagovič, Nikla Petruška Panizon, Romeo Grebenšek, Luka Cimprič, Lara Komar Foto: Luca Quaia Predstava traja 120 minut in nima odmora. 58 Sodobna družinska drama o gluhem fantu in njegovem doživljanju ter našem sprejemanju drugačnosti. Drama govori o sodobni družbi iz nekonvencionalnega zornega kota, saj v središče postavi problematiko gluhih ljudi. Posebna je tudi zaradi okolja, v katerem se dogaja, saj ne gre za prizore iz degradiranega družbenega obrobja in niti za manifest proti kugam današnjega časa. Okvir zgodbe je namreč dobro situirana judovska družina z visoko izobrazbo, v kateri ni posebnih anomalij razen tega, da je najmlajši sin gluh. Iz te drugačnosti, ki omejuje in pogojuje normalno pogovarjanje, izhaja razmišljanje avtorice o sposobnosti ali nesposobnosti sporazumevanja v sodobnem svetu z dodatno, aktualno noto dejstva, da že odrasli otroci živijo doma s starši, ker so kljub dobri izobrazbi brez zaposlitve. 58 Nina Raine je napisala dramo pod vtisom dokumentarca, v katerem so gluhi starši izrazili željo, da bi se tudi sin rodil gluh, kar je na prvi pogled presenetljiva želja, a odraža potrebo po pripadnosti neki skupnosti, njenemu načinu sporazumevanja in komuniciranja. Ta je razlog, ki spontano vodi mladega Billyja v selitev v drugo »pleme«, ko se zaljubi v dekle iz družine gluhih. Ob njegovem učenju jezika gluhih oziroma kretanja se tudi člani družine soočijo z drugačnostjo, ki so jo do tedaj skušali zanikati. V določenem smislu postaneta glavna junaka jezikovna manjšina in avtorica Nina Raine nas vabi, da razmislimo, ali je določena omejenost hendikep gluhih, ki pa znajo prisluhniti na drugačen način, ali tistih, ki slišijo, a ne znajo poslušati. 59 2014/2015 kulturna vzgoja »Plemena je spretno napisan, nekoliko drugačen tekst, ki ga lahko beremo na več ravneh. Govori o resnih problemih, a z zabavnimi trenutki. Uprizoril sem veliko sodobnih tekstov, take teme pa nisem še obravnaval: predstava se ukvarja s problematiko gluhote in slišnosti, da služi primerjavi, koliko se ljudje poslušamo v življenju, koliko komuniciramo.« Matjaž Latin, režiser predstave Plemena (2010) sodobne angleške avtorice Nine Raine zajame več oblik ljubezni – starševsko, bratsko, ljubezen moškega in ženske –, predstavi pa jih skozi zgodbo o družini z gluhim sinom. Vendar ta ne govori toliko o sami gluhoti, kolikor obravnava tematiko pripadnosti neki skupnosti. Na to navsezadnje opozarja že naslov: oznaka za skupnost ljudi, ki jih družijo določene skupne značilnosti, kakršna je jezik, pozornost usmeri k povezanosti v krog pripadnikov, ki ostaja za druge bolj kot ne zaprt. Ana Perne, Dnevnik 59 CENE VSTOPNIC 1. VRTEC IN PRVO TRILETJE OSNOVNE ŠOLE 4,00–6,00 € Za šest izbranih predstav priznamo 10 % abonmajskega popusta (3,60–5,40 €). 2. DRUGO TRILETJE OSNOVNE ŠOLE 6,00 € Za dve izbrani predstavi priznamo 10 % abonmajskega popusta (5,40 €). 3. TRETJE TRILETJE OSNOVNE ŠOLE 7,00–8,00 € Za dve izbrani predstavi priznamo 10 % abonmajskega popusta (6,30–7,20 €). 4. SREDNJA ŠOLA 7,00–9,00 € 12,00 € / večerna predstava 60 60 60 PRIJAVA Pisne prijave za obisk predstav iz naše ponudbe pričakujemo najpozneje do petka, 4. julija 2014. Svetujemo, da nas z odločitvijo seznanite čim prej, ker pri nekaterih predstavah ne moremo zagotoviti večjega števila ponovitev in bomo upoštevali vrstni red prijav. Prijavite se na priloženem obrazcu. PLAČILO Pred ogledom predstave nam pošljite naročilnico, mi pa vam bomo poslali vstopnice. Po ogledu predstave boste vrnili neizkoriščene vstopnice, mi pa bomo na osnovi dejansko prisotnih otrok/učencev/dijakov izstavili račun, ki ga boste poravnali. Spremljevalcem namenjamo brezplačne vstopnice. DOBRO JE VEDETI V dvorani je levo zgoraj prostor, namenjen obiskovalcem na invalidskih vozičkih. V dvorani je možnost priključitve na induktivno zanko. 61 61 61 SEDEŽNI RED 62 62 62 63 63 63 KDO JE KDO V KULTURNEM CENTRU JANEZA TRDINE Vesna Dular direktorica T / 07 393 0 397 vesna.dular@kcjt.si Saša šepec koordinatorka in organizatorka kulturnih prireditev T / 07 393 0 393 sasa.sepec@kcjt.si Nina štampohar strokovna sodelavka T / 07 393 0 394 nina.stampohar@kcjt.si Nataša hrovat računovodkinja T / 07 393 0 394 natasa.hrovat@kcjt.si Liljana jantol weber poslovna sekretarka T / 07 393 0 390 liljana.weber@kcjt.si Tomaž tomašič tehnični koordinator T / 07 393 0 390 tomaz.tomasic@kcjt.si Jože Krašovec pomožni delavec T / 07 393 0 390 Majda krašovec pomožna delavka T / 07 393 0 390 64 64 64