1. No category

abonmaji 2014/2015
gledališki abonma
glasbeno-gledališki abonma
otroški abonma
1
2
VSEBINA
5
UVODNI NAGOVOR ŽUPANA
7
UVODNI NAGOVOR DIREKTORICE
9
GLEDALIŠKI ABONMA
35
GLASBENO-GLEDALIŠKI ABONMA
49
OTROŠKI ABONMA
67
VRSTE ABONMAJEV
IN DNEVI IZVEDB
68
VPIS ABONMAJEV
72
CENE ABONMAJEV
74
SEDEŽNI RED
76
KDO JE KDO
33
44
UVODNI NAGOVOR ŽUPANA
Izredno sem ponosen na kakovost dela Kulturnega
centra Janeza Trdine, ki po strokovni plati, izboru vsebin
in programov sodi v sam vrh delovanja primerljivih
zavodov v Sloveniji.
Vsako leto nas znova preseneti, obogati in oplemeniti
z vsebinami, ki jih ponuja v posamezni sezoni.
Tako je tudi letošnji program skrbno izbran za vse
generacije in različne okuse. Podatki kažejo, da se
število obiskovalcev dogodkov v KC Janeza Trdine
povečuje, kar je tudi najboljši pokazatelj zadovoljstva
občinstva s programskim izborom. Predvsem sem
ponosen na kulturno vzgojo, ki jo zavod sistematično
vodi že nekaj let. Iz leta v leto se program kulturne
vzgoje nadgrajuje in otrokom vrtcev, osnovnih šol in
dijakom srednjih šol ponuja izredno kakovostne vsebine,
sodobne uprizoritvene in glasbene pristope. Ravno ta
del človekovega obdobja – otroštvo in mladost – sta
ključna v razvijanju odnosa do sveta, pojavov, dogodkov
in kulture. Vsebine KC Janeza Trdine v teh »rosnih«
fazah življenja pripomorejo k oblikovanju estetskega,
kreativnega, kritičnega in razmišljajočega odnosa otrok
in mladih do družbe, do sebe in soljudi.
KC Janeza Trdine je s strokovnim kadrom, izbranim
programom in delom ena najbolj prepoznavnih ustanov
v naši občini, še posebej pa izstopa v programski
pestrosti in kakovostnih vsebinah, ki jih nudijo tako
našim občanom kot obiskovalcem drugih krajev.
Mestna občina Novo mesto podpira kakovostno delo
vseh zaposlenih v Kulturnem centru Janeza Trdine
ter vsakoletne vsebine, ki jih pripravljajo v okviru
raznovrstne abonmajske in izvenabonmajske ponudbe.
Tudi v sezoni 2014/2015 vam želim veliko uspehov,
obiskovalcem pa obilo kulturno-umetniških užitkov.
Alojzij Muhič
župan
55
6
UVODNI NAGOVOR DIREKTORICE
Dragi obiskovalci,
ko vam postavljamo na ogled program in vsebine
abonmajev kulturne sezone 2014/2015, si ne moremo
kaj, da se ne bi ozrli tudi nazaj in minuli sezoni nastavili
ogledalo. Povečani vpisi v oba večerna in še posebej v
otroški abonma pričajo, da smo sprejeli prave odločitve
in vam ponudili res premišljeno izbran program, ki je
pritegnil v družino abonentov več kot petino novih
obiskovalcev. Z veseljem smo sprejeli ta izziv in smelo
začrtali novo sezono. V minuli sezoni ste posebej pohvalili
pogovore z ustvarjalci, s katerimi smo podaljšali nekaj
glasbeno-gledaliških večerov. Tudi v novi sezoni jih lahko
pričakujete. Zagotovo se bomo posebej trudili, da boste
imeli abonenti skozi vse leto drobne ugodnosti in si boste
lahko ogledali čim več dogodkov.
V abonmajski knjižici vam tokrat predstavljamo dvajset
predstav, ki so uvrščene v gledališki, glasbeno-gledališki
in otroški abonma. Dvajset posebnih doživetij, ki bodo
vsako zase klicala po naslednjem dogodku. Vsaj dvajset
razlogov torej, da vsak mesec posežete po našem
napovedniku in ga pozorno pregledate, saj bomo med
program abonmajskih predstav, s katerimi naznanjamo
novo kulturno sezono 2014/2015, vtkali kar nekaj
gledaliških, glasbenih, plesnih in razstavnih dogodkov, ki
se jim preprosto ne boste mogli odreči.
Dobrodošli v družini obiskovalcev programa Kulturnega
centra Janeza Trdine!
Vesna Dular
direktorica
7
8
GLEDALIŠKI ABONMA
sezona 2014/2015
Dušan Jovanović
10 BORIS, MILENA, RADKO
SNG Drama Ljubljana
Andrej E. Skubic
14 PAVLA NAD PREPADOM
Slovensko mladinsko gledališče
18
22
26
Richard Bean
KRUH
Slovensko ljudsko gledališče Celje
George Axelrod
SEDEM LET SKOMIN
Mestno
gledališče ljubljansko
Svetlana Makarovič
MRTVEC PRIDE PO LJUBICO
Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj
Nina Raine
30 PLEMENA
Slovensko stalno gledališče Trst
9
10
BORIS, MILENA,
RADKO
Dušan Jovanović
Komedija o ljubezenskem trikotniku
v več kot zrelih letih.
SNG Drama Ljubljana
Režiser
Dušan Jovanović
Igrajo
Milena Zupančič, Radko Polič, Boris Cavazza, Alojz
Svete, Nina Valič
Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana
Predstava traja 120 minut in nima odmora.
11
abonmaji 2014/2015
gledališki abonma
Ljubezenski trikotnik med upokojeno igralko, njenim
možem novinarjem in njenim ljubimcem, upokojenim
kapitanom dolge plovbe, razburka strasti tako
med udeleženci kot med opazovalci. So erotične in
ljubezenske peripetije pri teh letih sploh še primerne?
Ali pa, nasprotno, opozarjajo, da življenje ne varčuje
s presenečenji, čeprav niso zmeraj za vse prijetna? Ta
duhovita igra o ljubezenskem ognju v zrelih letih se
sprašuje tudi o našem odnosu do življenja, ki ga vse
preradi jemljemo kot samoumevno rutino.
»To je čas nirvane. Kaj bi pa ti rada? Saturnovo leto,
poplave, potrese, požare, sneg v avgustu, češnje v
decembru?«
Dušan Jovanović
Skratka: bistvo te Jovanovićeve drame ni v tem, da je
»gerontološka«, niti v tem, da je ena od oseb mačistična,
temveč v zelo posebni dramski zgodbi.
Lado Kralj, iz gledališkega lista
12
V osrčju teme predstave se zdi najprej epopeja starosti, takoj
nato pa večna ljubezen, ki je takoj detektivsko in nič resnobno
preizprašana, in tudi koncept »sklepne faze življenja«. Strasten
prižig nove ljubezni tu niti ni sprožilni moment za resen dramski
konflikt, ampak za nič kaj zrelo zatrapano premetavanje po
razburkanem prizorišču s »kapitanom dolge plovbe«, kar je seveda
precejšen kontrast poetični predstavi o življenjski zrelosti in obenem
vsesplošna karikatura zaljubljenosti. Kot nepremostljiva ovira se tako
navsezadnje ne izkaže »ljubezenska konkurenca«, temveč prav vez
med trojico.
Nika Leskovšek, Dnevnik
Pet zvezdic za uprizoritev, ki je dragocena rekonstrukcija nekdanjih
čustev in obenem zrel pogled na nepredvidljivost življenja! Besedilo
se zasidra v vmesni zarezi med dokumentarnim gradivom in
izmišljeno resnico, med realnimi situacijami in njihovo samosvojo
interpretacijo. Zdravilni posmeh lastnemu življenju je najboljša
obramba pred obžalovanjem preteklosti, zato se verjetno tudi
Jovanović odloči, da svojega »dramatičnega« intimnega življenja
in odnosov z bližnjimi ne bo dobesedno rekonstruiral, še manj ga
ukalupljal v kakšen moderen format resničnostnega šova, ampak
iz njega potegnil nazorne, arhetipske ljubezenske situacije in jih
spretno uporabil za gradivo iskrive komedije.
Zala Dobovšek, Delo
Tudi zato je to precej več kot zgodba o ljubezenskem trikotniku.
Spregovori o marsikdaj tabuiziranih odnosih starejše generacije.
O ljubezni, ki vedno bolj dobiva status generacijskega pojava, o
spolnosti starejših, ki je vedno bolj tabuizirana, saj ne odgovarja
hiperestetizirani realnosti. Še kako se dotika problema staranja,
izoliranosti, zanesljive poti v osamelost in samoto. In kar zadeva
uprizoritev, ne moremo mimo dejstva, da v njej igrajo trije dobitniki
Borštnikovega prstana za življenjsko delo.
Andrej Jaklič, Polet
13
14
PAVLA NAD
PREPADOM
Andrej E. Skubic
Pretresljiva odrska upodobitev
alpinistke in filmofilke Pavle Jesih.
Slovensko mladinsko gledališče
Režiser
Matjaž Pograjc
Igrajo
Maruša Oblak, Katarina Stegnar, Barbara Ribnikar,
Primož Bezjak, Uroš Kaurin, Boris Kos, Blaž Šef
Foto: Peter Uhan
Predstava traja 75 minut in nima odmora.
15
abonmaji 2014/2015
gledališki abonma
Pavla Jesih (1901–1976) je bila iz premožne mesarske
družine. Rojenice so ji v zibelko položile poslovnost, v
srce pa radovednost, željo po neznanem. Gore so bile
zanjo tisti svet, kjer je lahko začutila neodvisnost, obrat
od družinske ekonomije. Vseskozi je živela in delovala
samorastniško, kot neupogljiv viharnik.
Z Miro Marko Debelak sta bili pred vojno prvi in edini
dami slovenskega pa tudi evropskega alpinizma.
Jesihova je z moškimi soplezalci (Miha Potočnik, Danilo
Martelanc, Stanko Tominšek in Joža Čop) preplezala
veliko prvenstvenih smeri v slovenskih gorah, večinoma
prva v navezi. Njeno gorniško dejavnost je leta 1933
prekinila huda nesreča v Veliki Mojstrovki. Zato se je
usmerila v kino. Mrežo kinodvoran je razširila od Celja,
Ptuja do Ljubljane in že pred drugo svetovno vojno
postala lastnica znanega ljubljanskega kina Matica v
stavbi Slovenske filharmonije ter kinematografov v Celju
in na Ptuju. Živela je skromno, še največ je porabila za
krmo golobov na ljubljanskem Starem trgu in za cigarete.
Odklanjala je vsa planinska priznanja. Zadnja želja, da bi
njen pepel posuli čez steno Špika, se ji ni uresničila.
16
Z igro v gorniškem tandemu navdušita Stegnarjeva in Bezjak, v
slogu bondovskega zlikovca »iz ozadja« nas nasmeji Kosov Maček,
s plezalnim nastopom pa fascinira Kaurin, ki se v vizualno morda
najatraktivnejšem prizoru predstave s kovinskimi kljukami v rokah
zavihti po stropnih oprimkih in se na koncu točke povzpne na viseči
govorniški oder, od koder nas s polnimi pljuči nagovori obrnjen z
glavo navzdol. /…/ Želja po prizemljitvi videnega je ne nazadnje
izražena tudi v sklepnem video napisu, ki predstavo posveti
predvsem »Pavli Jesih, človeku.« Preplet svetovljanstva, spoštovanja
osebnega dostojanstva, neuklonljivosti duha ter iskrene ljubezni
do narave, kot ga v liku Jesihove slikata dramatik in režiser, se s
tovrstnim »počlovečenjem« ubrani pred preprostimi ideološkimi
podreditvami, in zato v izvirni – ter obenem zelo slovenski – različici
ponudi simpatičen nabor izhodišč za razmislek o družbenih poteh
naše sodobnosti, tudi skozi prizmo stranpoti preteklosti.
Matic Kocijančič, Delo – Pogledi
Malo manj kot uro in pol trajajoča uprizoritev Pavla nad prepadom
z minutažo sporoča dvoje; da se s filmsko formo ne spogleduje
le znotraj uprizoritvenega jezika, ampak tudi z vidika časovne
dramaturgije, in da gre za izjemno natempirano, do zadnjega
detajla premišljeno in ekstremno fizično odrsko upodobitev o
življenju Pavle Jesih, ikone slovenskega alpinizma in kinematografije.
Avtor besedila Andrej E. Skubic je v njeno biografijo vstopil z
uravnoteženo nepristranskostjo; pred nami se razgrinja profil
revolucionarke in aktivistke, ki je prodorna v idejah in uporniška proti
oblastem, hkrati pa se izrisuje podoba ostarele in osamljene ženske,
ki se s prikrito grenkobo in nevarno melanholijo ozira na svojo
preteklost, njen nedostopni značaj (nič drugega kot odraz duševne
ranljivosti) pa do konca pušča vtis mogočne enigmatičnosti.
Zala Dobovšek, Delo
Dramska izpoved življenjske zgodbe Pavle Jesih, slovenske alpinistke,
med drugo svetovno vojno največje lastnice verige kinematografov v
Jugoslaviji, je tokrat zaživela v izvrstni Skubičevi pisavi. Dramaturško
jasno strukturirana literarna predloga tvori čvrste temelje uprizoritve.
Lik Pavle je s tremi igralkami razplasten na tri življenjska obdobja
glavne junakinje. Montaža različnih prizorov in časovnih preskokov
pa jasno izriše ključna zgodovinska dejstva. Ta hkrati logično
narekujejo tudi osnovne, skorajda filmske režijske principe čvrsto
zavezani etiki fizičnega gledališča.
Klemen Markovčič, Radio Slovenija
Tisto, kar je v uprizoritvi nedvomno očarljivo, je fizični del igre, pri
vseh. Koreografija Branka Potočana ter fizična pripravljenost in
plezalna tehnika, za kar sta poskrbela dva trenerja, so pripomogli k
veliki gibalni spretnosti in osupljivim učinkom; razpetost med steno
in nebo, visenja v zraku, nihanja na police ali med oprijemalkami,
celo Brenk, ki pleza s skrajšanimi cepini, ki malo spominjajo na
kakšne hevimetalske gorniške sekire, vse to dovolj razgiba samo
dogajanje ter mu daje navdih nevarnosti in zaresnosti. Se zdi,
da so Pograjc in ekipa tokrat uspeli združiti zgodbo o žalostni
usodi medvojnega meščanstva – dobro, Pavla Jesih si je ta status
pridobila, tako rekoč prigarala – z nekdanjimi inovacijami na
področju fizičnega in rizičnega gledališča.
Matej Bogataj, Sodobnost
17
18
KRUH
Richard Bean
Komična drama z aktualno tematiko
delavskega razreda, ki težke čase
premaguje s pomočjo humorja.
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Režiser
Jernej Kobal
Igrajo
Vojko Belšak, David Čeh, Damjan M. Trbovc, Blaž
Setnikar, Branko Završan, Bojan Umek, Aljoša Koltak
Foto: Jaka Babnik / SLG Celje
Predstava traja 100 minut in nima odmora.
19
abonmaji 2014/2015
gledališki abonma
Dogajanje komične drame Kruh je postavljeno v leto
1975 v menzo industrijske pekarne v mestecu Hull, kjer
dela nočna izmena sedmih pekov. Menza je prostor
njihovega druženja med delovnim časom. Tam se
razkrivajo njihove življenjske usode in odnosi, ki jih določa
hierarhija v pekarni. Fantje garajo dolge ure v težkih
delovnih pogojih, za kar prejemajo nizko plačilo. Avtor
skozi drobce njihovega zasebnega življenja in odnosov
prikazuje sliko socialno šibkejšega sloja ljudi, ki pred sabo
nima svetle prihodnosti.
Neke nedeljske noči se v pekarni sosednjega mesta zaradi
okvare ustavi proizvodnja in peki v Hullu dobijo dodatno
naročilo – tri tisoč hlebcev kruha. In ravno tisto noč gre
tudi v njihovi pekarni vse narobe: nekdo je dal v testo
dvojno količino kvasa, testo se je razlezlo po vsej peči in jo
ustavilo. Bo pekom uspelo izpolniti naročilo?
20
V predstavi Kruh gre za moške stvari, bi lahko rekli. Večina pogovorov
se suče okoli deklet in spolnosti, a tega je avtor napisal v skrbno
odmerjeni količini, da se dogajanje ne bi prevesilo v poceni
obscenost. Kljub drobnim napetostim so peki z ustaljenim delovnim
stažem v dobrih kolegialnih odnosih, delo poteka kot po navadi.
Nato se zgodita dve stvari: pekarni grozi zaprtje, v kolektiv pa pride
mlad študent. Ti dve posebej utelešeni komponenti ter uprizarjanje
vsakega posameznika s svojimi svetlimi in temnimi platmi, to je
pravo jedro dramskega dela.
Petra Tanko, Radio Slovenija
Pred nami se razgrne paleta likov, ki jih zaznamujejo solidarnost,
kolegialnost, zavist, karierizem, pripadnost podjetju, skrb za
eksistenco, v tovrstne profesionalne preokupacije se vpletajo osebne
in intimne dileme, ob vseh razlikah med njimi pa jih povezuje
neka skupna vez, ki je v takšni obliki in meri ni mogoče zaslediti v
okoljih, ki v družbeni hierarhiji kotirajo više. Kruh je vitalna protiutež
enostranskim podobam družbe, kjer so ne samo vsi vzvodi moči,
temveč tudi interpretacije dilem, v rokah ozkega priviligiranega sloja,
medtem ko delavstvo figurira zgolj kot nemočen in neartikuliran
kmet na šahovnici.
Peter Rak, Delo
Režiser Kruha Jernej Kobal iz mozaika komičnih pekovskih usod
sestavi gledljivo predstavo, polno pretresljivih detajlov, ki Beanov
tekst nadgrajujejo, dopolnjujejo in polnijo s krvjo, vodo in moko.
Zdenko Kodrič, Večer
21
22
SEDEM LET
SKOMIN
George Axelrod
Komedija o tem, kaj se zgodi, ko se
sedmim letom zakona pridruži
kriza srednjih let.
Mestno gledališče ljubljansko
Režiser
Primož Ekart
Igrajo
Sebastian Cavazza, Mojca Funkl / Anja Drnovšek k. g.,
Ajda Smrekar, Gregor Čušin, Gregor Gruden
Foto: Peter Uhan
Predstava traja 95 minut in nima odmora.
23
abonmaji 2014/2015
gledališki abonma
24
Menda po sedmih letih skupnega življenja, ko smo že
dobro utrjeni in utrujeni od vsakodnevne rutine, nastopi
trenutek, ko nas zamika, da bi partnerja zapustili ali
pa vsaj skočili čez plot. Se noro zaljubili in se predali
goreči strasti. Tako se vse bolj dozdeva tudi Richardu,
postavnemu in čednemu moškemu srednjih let, ki za
nekaj dni ostane sam v razgretem stanovanju, saj je
njegova soproga Helen s sinom odšla na počitnice.
Ko s kozarcem viskija v roki med poslušanjem tekme
meditira o svojih čarih in o vseh ženskah, ki bi jih lahko
imel, ga skoraj ubije litoželezni lonec, ki pade z zgornjega
balkona. Sreča v tej nesreči je tudi njena povzročiteljica:
mlada, prikupna in privlačna podeželanka, ki poleti, ko
so vsi na počitnicah, skrbi za sosedov vrtiček. Beseda
da besedo in nekaj trenutkov zatem se Richard in dekle
ob kozarčku penečega vina znajdeta pri njem na zofi.
Čeprav sta si zelo simpatična, ne gre vse gladko. Richard
obračunava z notranjimi očitki slabe vesti in napadi
ljubosumnosti, ker izve, da se njegova žena, medtem
ko on »sameva doma«, na večerji zabava s svojim
občudovalcem. Dekleta, ki je ravno na prvi stopnički
televizijske kariere, pa tudi ne mika zveza z nekom, ki je že
poročen in bi bil lahko njen oče ali vsaj starejši brat. Nič
ne kaže, da se bo iz tega izcimilo kaj več kakor le prijeten
klepet. Pa vendar: po okusni večerji, začinjeni z obilo
smeha, oba ugotavljata, da sta drug z drugim lahko tako
naravna in sproščena, kot že dolgo nista bila.
Leta 1955 je Billy Wilder po Axelrodovi komediji posnel
film z istoimenskim naslovom, uspeh filma pa je Axelroda
zalučal med uspešne filmske scenariste. In prav iz tega
filma je sloviti prizor, v katerem veter, ki piha skozi rešetke
nad podzemno železnico, privzdigne frfotavo krilo
dražestne Marilyn Monroe in jo poveliča v pop ikono 20.
stoletja. Tedanja neusmiljena cenzura je filmsko različico
te romantične komedije oropala sočnosti in žgečkljivosti
– zato na koncu ne izvemo, kaj se je v resnici zgodilo.
Sta končala med rjuhami ali ne? Na to vprašanje pa bo
zagotovo odgovorila tokratna predstava!
Režiser Primož Ekart je spretno prepletal prvine resničnega in
fantazijskega, ljubezenske komedije, melodrame in trilerja. /…/ V
nosilni vlogi prepričljivega, po sili zvestega moža in asketa Richarda,
ki se za hip sicer osvobodi, a si tudi spravljivo prostovoljno nadene
nazaj okove in plašnice meščanskih konvencij, je Sebastijan Cavazza
ponovno pokazal široko paleto očarljivih igralskih veščin ter (po)poln
nadzor nad žlahtno odrsko izraznostjo. S kultno vlogo zapeljivega
Dekleta je dobila imenitno vstopno priložnost nova članica MGL
Ajda Smrekar, ki jo je tudi prepričljivo izkoristila. Ne da bi posnemala
nekdanjo pop ikono Marilyn Monroe, je polnokrvno oživila svežo in
privlačno bistroumnost sodobnega ambicioznega ter patriarhalnih
konvencij osvobojenega dekleta, ki za en sam prijeten večer ni
pripravljeno žrtvovati svoje prostosti.
Slavko Pezdir, Delo
Vendar pa Ekartovim Skominam, ki na skok čez plot pogledajo
precej realno, brez obsojanja, razgibanosti ne manjka: bodisi da
jo vanjo vnaša pester glasbeni izbor (Jure Longyka) in njegove
koreografske (Katja Hrastar) izpeljave – vključno s »predpriklonom«,
ki tudi v kostumografski (Alan Hranitelj) navezavi prikliče in hkrati že
rahlo parodira filmske podobe – bodisi je dosežena s posameznimi
komičnimi prijemi, denimo v upodabljanju oseb, kakršna je na
primer karikaturna figura psihiatra (Gregor Čušin). Ta ima sicer,
tako kot žena (Mojca Funkl) in njen občudovalec (Gregor Gruden),
stransko vlogo; v glavnini igro podajata Sebastian Cavazza v vlogi
moža in Ajda Smrekar, ki v MGL debitira v vlogi njegove sosede:
prvi prikaže postavnega, precej energičnega moškega, ki se s
svojimi naglas izrečenimi samogovori, tudi vidno zavirajočimi
pomisleki kot v nekakšno potrditev obrača k občinstvu, druga je v
rahli robatosti vaške provenience sprva skorajda deško dekle, ki pa v
razvijanju odnosa pokaže tudi veliko milejši obraz ter ga ob nastopu
neizbežnega slovesa preprede z izrazom bridkosti.
Ana Perne, Dnevnik
25
26
MRTVEC PRIDE
PO LJUBICO
Svetlana Makarovič
Skrajne strasti in hrepenenja v
magičnem ritmu ljudskega
izročila, ki prebuja usedline
našega arhetipsko nezavednega.
Prešernovo gledališče Kranj in
Mestno gledališče Ptuj
Režiser
Jernej Lorenci
Igrajo
Ana Urbanc k. g., Vesna Pernarčič, Miha Rodman,
Aljoša Ternovšek, Darja Reichman, Borut Veselko,
Vesna Jevnikar, Judita Polak, Ciril Roblek
Foto: Mare Mutić
Predstava traja 110 minut in ima odmor.
27
abonmaji 2014/2015
gledališki abonma
Micka je ljubila Anzelna in Anzel je ljubil Micko. Toda njuna
ljubezen ni imela srečne prihodnosti. Šla je v grob skupaj z
Anzelnom, Micki pa ostane življenje, ki ga noče, življenje,
kakršno ji hočejo vsiliti drugi ...
Drama Mrtvec pride po ljubico ima korenine v istoimenski
ljudski pesmi in tudi v Prešernovi predelavi Burgerjeve
Lenore. Avtorica je temo obdelala pretresljivo in drugače,
jo uzrla iz drugih zornih kotov. Tako skozi shizofrenijo
uvede dve junakinji, dve Micki, ki se borita za prevlado
oziroma preživetje. Ob njiju je tu še sveti Tadej, potovec,
videc, spovedovalec grehov. Pa dve materi. Mickina in
Mlinarjeva. Nobena od njiju ni ušla ostremu peresu
Makarovičeve. Mlinarjeva še mrtva ošteva sina in mu
daje navodila, kako naj žaluje za njo. Ker ga v vsem tako
prekaša in ga spominja, da je zanj žrtvovala vse, ji dolguje
vsaj to, da ravna tako, kot je njej prav. Druga Micka od
Mlinarja preračunljivo zahteva, naj nanjo prepiše mlin, če
hoče, da se bo poročila z njim. Pravi, da bo mlin potem
lahko zažgala pri belem dnevu, saj bo njen. Pozna namreč
strašno skrivnost, in sicer, da je Mlinar položil roko na
Anzelna, njenega mrtvega ljubega. Prve Micke ni več, ker za
pravo ljubezen v takem svetu ni prostora.
28
Režiser predstave Jernej Lorenci je letošnji dobitnik
nagrade Prešernovega sklada. Med drugim je Tea Rogelj v
utemeljitvi nagrade napisala: Lorencijevo ustvarjanje že od
nekdaj zaznamujeta raziskovanje in razvijanje gledališkega
medija. V zadnjih letih je v svoji uprizoritveni estetiki izpeljal
pomembne premike tudi na ravni interakcije med odrom
in »aktivnim gledalcem«, na ravni razbijanja in ponovnega
vzpostavljanja gledališke iluzije. Njegove uprizoritve
odlikujeta usklajena, tudi v podrobnostih dodelana
ansambelska igra in harmonična skladnost vseh elementov
uprizoritve. Jernej Lorenci je žanrsko raznolik ustvarjalec
s prepoznavno poetiko, nikoli shematičen in predvidljiv,
vselej umetniško radoveden in inovativen. V trenutnem
slovenskem gledališču mu pripada mesto najbolj svojskega,
umetniško poglobljenega in iščočega gledališkega
režiserja.
O predstavi Mrtvec pride po ljubico lahko govorimo kot o
zmagovalnem sozvočju vseh segmentov gledališke uprizoritve.
/…/ Z močno karakterizacijo nastopajočih oseb je tokratna odrska
realizacija pred gledalca postavila skorajda koncertno dramo z
minimalnimi gibalnimi intervencijami, ki se vlivajo v čiste in dovršene
gledališke prizore, gledalca pelje po sledeh golega gledališča,
katerega bit in bistvo sta združena v igralcu. Temu se pridružuje še
glasba, petje, spremljano s harmonikami. Vse je jasno, natančno,
pomensko izčiščeno. Čeprav napisana pred 32 leti, drama Mrtvec
pride po ljubico danes zveni povsem sodobno.
Petra Tanko, Radio Slovenija
Lorenci in ekipa peljejo uprizoritev v počasnem tempu, s premolki in
minimalizmom, ki je podprt z notranjo intenzivnostjo, predvsem pa
igro izostrijo in napnejo: če v originalu ni z neba nobene štime, če se
dogaja pod izpraznjenim nebom, je zdaj v uprizoritvi štime in muzike
čez in čez, pa še kot celota vse štima.
Matej Bogataj, Delo
Mrtvec pride po ljubico je natančna uprizoritev, ki osmešen odnos do
tradicije in konvencije v besedilu v uprizoritvenem delu prenese na
odrske konvencije. Opraviti imamo s svojevrstnim minimalizmom, ki
v izvedbeni plati prikliče zresnjeno izvajanje ljudskega ali folklornega
izročila, seveda z nabrušenim želom, ki ga v komentarju sveta
29
Slovenceljnov pri petju in plesu tudi pričakujemo.
Matej Bogataj, Gledališki dnevnik
Mrtvec pride po ljubico je zelo nekonvencionalna igra in nič kaj
magična predstava. Igralci nonšalantno pridejo izza odra in sedejo
na stole, ob katerih slonijo harmonike, čelo in kitara. Ker niso v temi,
vidijo občinstvo in ga nagovarjajo, resda ne z besedami, marveč z
obrazno mimiko in telesnimi gestami. Ko se vzpostavi stik, četudi
navidezen, se »njihova« igra začne. /…/ Nova postavitev Mrtveca je
nenavadna tudi po interpretaciji. Deziluzija ljubezni je poudarjena
do skrajnosti. /…/ Končno predstava, ki ni sama sebi namen, ki
končno vzpostavlja pristen stik z gledalcem, ki končno sesuva mit o
odrski nedotakljivosti.
Zdenko Kodrič, Večer
30
PLEMENA
Nina Raine
Sodobna družinska drama o gluhem
fantu in njegovem doživljanju ter
našem sprejemanju drugačnosti.
Slovensko stalno gledališče Trst
Režiser
Matjaž Latin
Igrajo
Vladimir Jurc, Maja Blagovič, Nikla Petruška Panizon,
Romeo Grebenšek, Luka Cimprič, Lara Komar
Foto: Luca Quaia
Predstava traja 120 minut in nima odmora.
31
abonmaji 2014/2015
gledališki abonma
Drama govori o sodobni družbi iz nekonvencionalnega
zornega kota, saj v središče postavi problematiko gluhih
ljudi. Posebna je tudi zaradi okolja, v katerem se dogaja,
saj ne gre za prizore iz degradiranega družbenega
obrobja in niti za manifest proti kugam današnjega
časa. Okvir zgodbe je namreč dobro situirana judovska
družina z visoko izobrazbo, v kateri ni posebnih anomalij
razen tega, da je najmlajši sin gluh. Iz te drugačnosti,
ki omejuje in pogojuje normalno pogovarjanje, izhaja
razmišljanje avtorice o sposobnosti ali nesposobnosti
sporazumevanja v sodobnem svetu z dodatno, aktualno
noto dejstva, da že odrasli otroci živijo doma s starši, ker
so kljub dobri izobrazbi brez zaposlitve.
32
Nina Raine je napisala dramo pod vtisom dokumentarca,
v katerem so gluhi starši izrazili željo, da bi se tudi sin
rodil gluh, kar je na prvi pogled presenetljiva želja, a
odraža potrebo po pripadnosti neki skupnosti, njenemu
načinu sporazumevanja in komuniciranja. Ta je razlog, ki
spontano vodi mladega Billyja v selitev v drugo »pleme«,
ko se zaljubi v dekle iz družine gluhih. Ob njegovem
učenju jezika gluhih oziroma kretanja se tudi člani družine
soočijo z drugačnostjo, ki so jo do tedaj skušali zanikati.
V določenem smislu postaneta glavna junaka jezikovna
manjšina in avtorica Nina Raine nas vabi, da razmislimo,
ali je določena omejenost hendikep gluhih, ki pa znajo
prisluhniti na drugačen način, ali tistih, ki slišijo, a ne
znajo poslušati.
»Plemena je spretno napisan, nekoliko drugačen tekst, ki ga lahko
beremo na več ravneh. Govori o resnih problemih, a z zabavnimi
trenutki. Uprizoril sem veliko sodobnih tekstov, take teme pa nisem
še obravnaval: predstava se ukvarja s problematiko gluhote in
slišnosti, da služi primerjavi, koliko se ljudje poslušamo v življenju,
koliko komuniciramo.«
Matjaž Latin, režiser predstave
Plemena (2010) sodobne angleške avtorice Nine Raine zajame več
oblik ljubezni – starševsko, bratsko, ljubezen moškega in ženske –,
predstavi pa jih skozi zgodbo o družini z gluhim sinom. Vendar ta ne
govori toliko o sami gluhoti, kolikor obravnava tematiko pripadnosti
neki skupnosti. Na to navsezadnje opozarja že naslov: oznaka za
skupnost ljudi, ki jih družijo določene skupne značilnosti, kakršna je
jezik, pozornost usmeri k povezanosti v krog pripadnikov, ki ostaja za
druge bolj kot ne zaprt.
Ana Perne, Dnevnik
33
Pokroviteljica Glasbeno-gledališkega abonmaja
34
GLASBENO-GLEDALIŠKI ABONMA
sezona 2014/2015
36 POSTANI OBCESTNA SVETILKA
(Srečko Kosovel)
SNG Nova Gorica
38
TRI ZDRAVE MARIJE IN EN OČE NAŠ
Pripovedovalski Variete, KD Priden možic, Familija
40
VEČER FRANCOSKEGA ŠANSONA
Nuška Drašček in Blaž Jurjevčič
im.puls
42
MI HA IŠ – KDO SI, ČLOVEK?
Polona Vetrih in Saša Tabaković z glasbeniki
CD Ljubljana, kulturni in kongresni center, Ljubljana in
Glasbena agencija Allegro
44
Marko Boh, Marko Bratuš, Aleksandra Ilijevski
LEVAK NA LUNI
Nula Kelvina
Jera Ivanc (po motivih igre Gl’ingannati anonimnega
renesančnega avtorja, 1531)
46 PREVARE
Mestno gledališče ljubljansko
35
POSTANI OBCESTNA
SVETILKA
(Srečko Kosovel)
SNG Nova Gorica
Režiser: Andrej Jus
Izbor besedil in dramaturg: Nejc Valenti
Igrajo: Ana Facchini, Kristijan Guček, Miha Nemec,
Žiga Saksida k. g., Marjuta Slamič, Vladimir Hmeljak
36
Foto: Foto atelje Pavšič Zavadlav / SNG Nova Gorica
Predstava traja 60 minut in nima odmora.
Klic po človečnosti s koncertom
poezije Srečka Kosovela ob 110. obletnici
njegovega rojstva.
»Odprite okna! Nevihtni zrak prihaja v sobo, novo vzdušje
nastaja, polno ozona, polno krepkega zdravja! Odprite
okna, odprite duri: Novi človek prihaja! Čas je, ko bo
človek človeku: človek.«
Koncert poezije Srečka Kosovela (1904–1926) postavlja
v ospredje njegovo misel, ki se domala neverjetno prilega
današnjemu trenutku, ko izrazi potrebo po spremembi
obstoječega družbenega reda.
36
Predstava prvenstveno nagovarja mlade, nosilce
prihodnosti, uprizoritveno pa se naslanja na
konstruktivizem, katerega estetiko je Kosovel povezal
z etiko. Njegov klic po prenovi človeka, po človeku kot
»poosebljenem etosu«, je odrsko preveden v gledališko
razvejan preplet uglasbenega in vizualiziranega izbora
družbeno angažiranih besedil, dopolnjen pa z vnosom
esejističnih proznih odlomkov, ki k revolucionarnemu tonu
gledališkega krika po človečanstvu prispeva še obliko bolj
umirjenega angažmaja.
37
abonmaji 2014/2015
glasbeno-gledališki abonma
V SNG Nova Gorica so se za poklon enemu največjih slovenskih
pesnikov, katerega življenjska in ustvarjalna pot je bila žal izjemno
kratka, pravzaprav odločili za pogumno dejanje, za ugledališčenje
njegove poezije in drugih zapisov. /…/ Režiser Andrej Jus je
dogajanje, ki nima zgodbe, postavil v okolje kabarejskega odra s
šestimi nastopajočimi, povezanimi v nekakšen band. Pesnikova
besedila igralci pripovedujejo, pojejo in hkrati spremljajo z
instrumenti. /…/ Igralci so zahtevno nalogo opravili z veliko
začetnico, še posebno zato, ker niso predstavljali likov, pač pa
morali odigrati vlogo posrednika pesnikovih misli. Gledalcu in hkrati
poslušalcu so uspeli ustvariti občutek, da ga z odra nagovarja prav
toliko pesnikov. Celotnemu timu ustvarjalcev je uspelo, čeprav
povedo, da je bilo težko bistveno preseči format recitala in oblikovati
pravo gledališko predstavo, ki, kot pravimo, potegne.
Ingrid Kašca Bucik, Radio Koper
/…/ Gledališko-glasbeni dogodek postavi Kosovelovo poezijo v skrit
kotiček sredi propadu zapisanega vesoljstva, v zapuščen kabaretni
prostor, kamor se zateče skupina šestih, in ga – podobno kot s
pripovedovanjem zgodb mladi napolnijo zatočišče v podeželski vili v
Dekameronu – naseli z eksistencialno in ustvarjalno silo Kosovelovih
besed in avtorske glasbe. /…/ Težo velikih besed igralci razbijajo z
37
natančno koreografsko, izrazno in govorno strukturo ter v različnih
načinih, od recitala do petja, od individualne interpretacije do
ansambelske konstrukcije, preigravajo premišljen izbor Kosovelove
poezije, od družbeno usmerjene v orisovanju zunanjega sveta do
intimnejše, ki se obrača k občutjem, stiskam in odzivom človeka, ki se
ne pusti zlomiti, dokler mu usoda to dopušča. /…/
Nika Arhar, Delo
TRI ZDRAVE MARIJE IN
EN OČE NAŠ
Pripovedovalski Variete, KD Priden možic,
Familija
Režiser: Mare Bulc
Izbor in priredba zgodb: Ana Duša
Avtorica glasbe: Polona Janežič
Izvajajo: Ana Duša, vokal; Polona Janežič, klaviature,
vokal; Boštjan Narat, kitara, vokal; Vesna Zornik, vokal
38
Foto: Ivian Kan Mujezinović
Dogodek traja 60 minut in nima odmora.
Koncertna pripoved, ki združuje ljudske
pripovedne pesmi ter zgodbe o krivdi
in pokori.
Tri zdrave Marije in en oče naš so nastale s sodelovanjem
priznanih glasbenikov Polone Janežič, Boštjana Narata
in Vesne Zornik (vsi trije člani sklupine Katalena),
pripovedovalk Ane Duša in Špele Frlic ter režiserja Mareta
Bulca, ki se je med drugim podpisal tudi pod gledališko
uspešnico Čefurji raus!
38
Dogodek, ki se giblje med pripovedjo, koncertom
in gledališko predstavo, je prva stalna produkcija
Pripovedovalskega Varieteja.
V aktualizirani različici treh
slovenskih pripovednih pesmi ter ene danske in ene
makedonske zgodbe letijo glave z vratov in ženske z zidov,
v njih se mešajo kri in poljubi, ljubezen in smrt. Pa seveda
pripoved in glasba. Gre za preplet pripovedovalskih prvin
z avtorsko glasbo in reinterpretacijo slovenskih baladni
pesmi Lenčica, Gregcova sestričica, Nuna in Grajska gospa
ubije majerici sina, danske zgodbe Rdeča in bela vrtnica
ter zgodbe makedonskega pisca Petra A. Andreevskega
Vampir.
Pripovedovanje je hitro uveljavljajoča se performativna
umetnost s sicer dolgo in bogato tradicijo, ki pa je bila
sprva vezana na povsem drugačne kontekste od teh, v
katerih se pojavlja danes; kot povsem samostojna zvrst, ki
je blizu predvsem današnjemu urbanemu gledalcu, se je
dodobra vzpostavila šele v zadnjih letih.
39
abonmaji 2014/2015
glasbeno-gledališki abonma
V razsrediščenem času, ki ga živimo, živo pripovedovanje
ljudskih zgodb za odrasle tudi pri nas dobiva nov zagon. /…/
Ti pripovedovalci se ozirajo za pripovednim gradivom s celega
sveta in pri tem kombinirajo raznolike glasbene in gledališke
metode, v pripovedovanje vpeljujejo tako elemente stand-up
komedije, kabareja, politične satire, družbene kritike ter osebnih
narativ, odpirajo nove formate (pripovedovalski festivali, šole
pripovedovanja, odprti mikrofon itd.) in alternativne prostore
pripovedovanja (študentski klubi, kavarne, Metelkova itd.). /…/
Katarina Juvančič, iz spremne besede na zgoščenki Pripovedovalski
Variete v Kavarni Union/Deset zgodb
39
VEČER FRANCOSKEGA
ŠANSONA
im.puls
Nuška Drašček, vokal
Blaž Jurjevčič, klavir
40
Foto: Aleš Bravničar
Koncert traja približno 80 minut in nima odmora.
Večer za ljubitelje poetičnih besedil
in imenitne interpretacije.
Nuško Drašček je širša javnost spoznala leta 2004, ko
je zmagala na televizijskem izboru Bodi Idol. Danes, po
desetih letih, Nuško Drašček uvrščajo med najboljše in
najbolj vsestranske slovenske vokalistke. Navdušuje se
nad šansonom, muzikalom, gospelom, bluesom, popevko
in spevnimi jazz standardi, brez težav pa se znajde tudi
v kvalitetnem popu, r’n’b-ju, funku in soulu. Zadnje čase
se vse bolj uveljavlja tudi na področju klasične in operne
glasbe.
40
Nuška Drašček je kot solistka nastopala že z vsemi
pomembnimi orkestri in big bandi pri nas: od Simfonikov
RTV Slovenija, orkestra Slovenske filharmonije, Orkestra
SNG Opere in baleta Ljubljana do Big banda RTV Slovenija.
Nuškini partnerji na odru so bili že številni znani pevci,
med drugim Elda Viler, Helena Blagne, Alenka Godec,
Nuša Derenda, Darja Švajger, Oto Pestner, New Swing
Quartet, Eroika, Uroš Perić, Jacques Houdek in številni
drugi. Med projekti na področju klasične glasbe je bila
zelo odmevna enomesečna vseevropska turneja z Ano
Netrebko in orkestrom Slovenske filharmonije, na kateri je
kot solistka nastopala v koncertni izvedbi opere Jolanta P.
I. Čajkovskega v prestolnicah, kot so Pariz, Berlin, Dunaj in
Praga.
Na tokratnem koncertu se bo Nuška Drašček ob spremljavi
pianista Blaža Jurjevčiča predstavila s svojim izborom
šansonov v francoskem jeziku. Šansone namreč Nuška
Drašček redno vključuje v svoje koncertne sporede, tokrat
pa se je odločila občinstvu predstaviti izključno šansone
41
abonmaji 2014/2015
glasbeno-gledališki abonma
v francoskem jeziku – v jeziku, ki ga Nuška skrbno neguje
že od rane mladosti. Občinstvo bo lahko med drugim
prisluhnilo največjih uspešnicam Edith Piaf, Jaquesa
Brela, Lare Fabian, slišali pa bomo tudi šansone Celine
Dion ter kot zanimivost šanson Atija Sossa C’est un jeux v
francoščini.
Program
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Mon manege a moi – Edith Piaf
L’accordeoniste – Michel Emer
Mon Dieu – Charles Dumont, Michel Vaucaire
Papillon – Eric Benzi
S’il suffisait – Jean-Jacques Goldman
L’amour en heritage – Vladimir Cosma, Pierre Delanoë
Chanson de Lara – Maurice Jarre, Paul Francis Webster
J’attendais – Jean-Jacques Goldman
Vole, vole – Jean-Jacques Goldman
Padam – Norbert Glanzberg, Henri Contet
Hymne a l’amour – Marguerite Monnot, Edith Piaf
Milord – Marguerite Monnot, Georges Moustaki
Ne me quitte pas – Jacques Brel
Je suis malade – Alice Dona, Serge Lama
Je ne regrette rien – Charles Dumont, Michel Vaucaire
La vie en rose – Louis Guglielmi, Edith Piaf
• C’est une jeux – Ati Soss
41
MI HA IŠ – KDO SI,
ČLOVEK?
Cankarjev dom, kulturni in kongresni center,
Ljubljana in Glasbena agencija Allegro
Izvajata: Polona Vetrih, Saša Tabaković
Glasbeniki: Janez Dovč, harmonika, klavir; Boštjan
Gombač, klarinet; Vasilij Centrih, violina;
Goran Krmac, tuba
42
Foto: Domen Pal
Predstava traja 80 minut in nima odmora.
Judovska glasba in navade – duhovito
in žalostno, kakršno je tudi
življenje.
Ko je v 11. stoletju nastal čudoviti psalm MI HA IŠ, ga je
veliki rabin pospremil na pot z besedami: »Naj ga najde tisti,
ki mu žalost razjeda srce. Naj ga pesem potolaži in mu vlije
novo upanje, kajti časi so hudi …«
MI HA IŠ tudi danes išče človeka; pravega človeka, tistega,
ki mu je upanje odvzeto, tistega, ki išče psalm MI HA IŠ o
prijateljstvu in medsebojnem zaupanju. Kajti tudi danes so
hudi časi.
42
Sporočilo pravi, da je kralja Davida, misleca, vojščaka in
poeta, v snu obiskal tisti edini in vsemogočni, v katerega je
David verjel in mu zaupal, ter mu naročil, naj sezida tempelj,
ki bi s svojo mogočnostjo in lepoto osupnil svet. Kralj David je
sklical svoje ljudstvo in ni bilo dolgo, ko je bil tempelj sezidan,
v ponos in veselje vseh. Prišli pa so vojaki nekega drugega
ljudstva, predstavniki neke druge kulture, ki so menili, da
je edino pravo tisto, kar oni mislijo, da je prav. Porušili so
tempelj in zasužnjili Davidovo ljudstvo. Iz bolečine ljudi, ki
so izgubili tisto, kar jim je bilo najbolj sveto, so se porodile
najlepše melodije, iz melodij najlepše pesmi in poezije, iz
pesmi najlepše zgodbe in pripovedi, iz pripovedi anekdote
in nazadnje, iz vsega napisanega in povedanega, so nastale
modrosti in hudomušne šale.
Zapisano je. Človek je na svetu zato, da pije, jé in si
razveseljuje dušo. Z glasbeno-gledališkim večerom
Mi Ha Iš – kdo si, človek? bi radi stopili korak naprej. Z lepoto
43
abonmaji 2014/2015
glasbeno-gledališki abonma
klezmerskih in sefardskih pesmi se želimo približati ljudem ter
jim s pesmijo in z duhovitimi anekdotami predstaviti nekaj
najlepših judovskih običajev.
Program
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Zid objokovanja – HaKotel HaMa’aravi
Visoka pesem – Šir Haširim,Pesem pesmi, ki je Salomonova
Mi Ha Iš – Kdo si, človek?
Polona Vetrih: Čaša napol polna – jaz sem Fanny Mendelssohn
Eli, Eli – Moj Bog, moj Bog
Tumbalalaika – Igraj glasno, balalajka!
Danilo Kiš: Človek je kot krompir
Margaritkalach – Marjetice
Danilo Kiš: Vrt, pepel – spomin na očeta
Beltz – Mestece Beltz: Kam se je izgubilo mesto, kjer sem preživel
mladost?
Klezmer – tradicionalna glasba vzhodnoevropskih Judov
Atzlano Kafar Todrah – Pri nas v vasi Todrah
Isaak Bashevis Singer: Povest o biserih
Katrinke: Lajna – Lajna, moja stara prijateljica v dobrem in
43
slabem
Isaak Bashevis Singer: Kozica po imenu Zlatek
Yidl Mitn Fidl – Goslač Yidl: Zakaj koza ne meketa po zvokih moje
violine?
Ephraim Kishon: Salomonova sodba
Balada Al Sus – Balada o konju
Ephraim Kishon: Uničujoča ocena
Lemonchiki – Limonice Oj, da bi denar rastel kot limonice na
mojem vrtu.
Anekdote o Havele in Mojšelu
Ana Bekoah: Prošnja – Molitvena pesem Kabale
Marko Boh, Marko Bratuš, Aleksandra Ilijevski
LEVAK NA LUNI
Nula Kelvina
Režiser: Marko Bratuš
Izvajajo: Marko Boh, glas, klaviature, harmonika;
Aleksandra Ilijevski, glas, tolkala; Klemen Kotar, bas,
pihala, spremljevalni glas; Gašper Kržmanc, električna
kitara, akustična kitara, ukulele, spremljevalni glas;
Miha Kržmanc, bobni, tolkala
44
Foto: Peter Zakrajšek
Predstava traja 80 minut in nima odmora.
Vsa stanja ljubezni v kabaretni
izvedbi.
Nula Kelvina so se odločili koncertni oder spremeniti v
gledališkega. V sodelovanju s pevko Aleksandro Ilijevski
pripravljajo gledališko predstavo Levak na luni. Gre za
ljubezensko zgodbo med moškim v poznih srednjih letih
in mlado pevko z nekaj zgrešenimi ljubezenskimi razmerji.
Zgodba, ki se odvije, prikazuje vsa stanja ljubezni – od
zanikanja, zaljubljenosti, intenzivne strasti, posesivnosti,
sumničavosti in naveličanosti do končnega prebolevanja
neuspelega razmerja.
44
Žanrsko je predstava Levak na luni kabaretska skica
tragikomičnih razsežnosti z dvojno zgodbo. Ključna zasnova
predstave je namreč, da ljubezensko zgodbo pravzaprav
spremljamo skozi dialoge med igralcema, medtem ko
predstavo šele pripravljata. Dogajanje poteka v obliki
songov in vmesnih monologov ter dialogov. Igralca, ki
zgodbo snujeta, o njej razpravljata in jo skupaj z glasbeniki
posredujeta občinstvu, sta na začetku zelo neuglašena,
zato je njuno razmerje precej konfliktno. Njun odnos pa se
začne med odvijanjem klobčiča zgodbe spreminjati …
45
abonmaji 2014/2015
glasbeno-gledališki abonma
Marko Boh
LE ZASPI
Po zasoplem dnevu
padeva v belino.
Ti spustiš me vase,
svilnato mehko.
Jaz spustim se vate,
gladko in močno.
Vedno, kakor da je prvič.
Vedno, kakor da je zadnjič.
Refren
Vselej si v mojem srcu,
le zaspi, zaspi,
saj se že mudi mi
k drugi ljubici.
Nekako se že prebijem
skozi gluho noč.
Ko zapreš oči,
preden vzamejo te sanje,
moja roka se sprehodi
po milini tvojih lic.
Vedno, kakor da je prvič.
Vedno, kakor da je zadnjič.
Toliko je drugih rož,
toliko nasmeškov,
toliko površnih igric
in zastonj poljubov.
Nič ne zapusti sledi,
nič ni kakor s tabo,
ko bilo je prvič,
in nikoli ne bo zadnjič.
45
Jera Ivanc (po motivih igre Gl’ingannati
anonimnega renesančnega avtorja, 1531)
PREVARE
Mestno gledališče ljubljansko
Režiser: Jaka Ivanc
Igrajo: Gašper Tič, Viktorija Bencik Emeršič, Jurij
Drevenšek, Uroš Smolej, Nika Rozman, Domen Valič,
Pianist: Jan Sever / Marko Petrušič / Davor Herceg
46
Foto: Barbara Čeferin
Predstava traja 80 minut in nima odmora.
Zgodba o dvojčkih, ki prevarata ves
svet, da na koncu najdeta drug drugega
in mimogede še ljubezen.
Komedija Gl’ingannati je bila krstno uprizorjena leta
1531 v Sieni in je nedvomno ena od iger, navdihnjenih
s Plavtovimi Dvojčki, skoraj gotovo pa je bil renesančni
avtor tudi pod vplivom Bibbienove Kalandrije. Komedija
je pozneje zbudila veliko zanimanja po vsej Evropi, saj je v
njej mogoče najti čvrste vzporednice s Shakespearovo igro
Dvanajsta noč ali Kar hočete.
46
Klasično filologinjo, prevajalko in dramatičarko Jero Ivanc
je gledališče povabilo, da po motivih renesančne predloge
Gl’ingannati napiše nov libreto, ki bo izvirni situaciji dodal
še humor in akcente novejših časov. Izhodiščna zgodba
pa ostaja naslednja: mlada Leila, hči Virginia Bellenzinija,
preoblečena v paža Fabia, nastopi službo pri mladem,
postavnem, a nič kaj stanovitnem Flaminiu iz Modene. Za
ta korak se odloči, ko je bila po njuni kratki, a vroči ljubezni
primorana za leto dni zapustiti mesto, Flaminio pa je v tem
času pozabil nanjo in se ogrel za Isabello, hčer bogatega
Gherarda. Leila, koprneča od ljubezni do Flaminia, sklene
opravljati naloge zvestega služabnika in je primorana
prenašati gospodarjeva zanosna ljubezenska sporočila svoji
tekmici. Vse skupaj se še dodatno zaplete, saj se Isabella,
namesto da bi se vnela za Flaminia, zaljubi v paža Fabia, se
pravi v Leilo. Ta seveda poskuša nastalo situacijo čim bolje
izkoristiti v svoj prid. Toda tudi Leilin oče ima svoje načrte:
svojo hčer bi rad omožil z Isabellinim očetom Gherardom.
Ko že vse kaže, da iz te zmešnjave ni rešitve, se v mestu
pojavi že dolgo pogrešani Leilin brat dvojček, za katerega
47
abonmaji 2014/2015
glasbeno-gledališki abonma
nihče več ni verjel, da je še živ. Sledijo prisrčni in duhoviti
preobrati, ko se res ne ve več, kdo je pravzaprav kdo in
čigavo srce utripa za koga, dokler se nazadnje vsa srca
ne združijo, kakor je treba, in so na koncu zadovoljni tako
mladi kot stari.
Želel sem narediti »veliko komedijo na malem odru«. Tako smo zgolj
šestim igralcem zaupali kar 14 vlog. Današnji gledalec skoraj nima
več možnosti, da bi občudoval obrtno znanje igralcev, ki znajo na
primer odigrati več likov. Prepričan sem, da nam je uspelo renesančno
komedijo prevesti v jezik, ki je zanimiv tudi za današnjega gledalca.
Ob tem nam pomaga živa glasba. Osem songov pripomore k vzdušju
predstave, ki spominja na kabarejsko.
Režiser predstave Jaka Ivanc v pogovoru za Slovensko tiskovno
agencijo
Komedija preoblačenj, ki je s številčno manjšo zasedbo uprizoritveno
zasnovana na hitrih, ponekod že kar hipnih spremembah, do izraza
prepusti samim igralcem, med katerimi najbolj izstopita Gašper Tič in
Uroš Smolej z oblikovanjem zelo različnih vlog: od dvojice očetov, ki si
eden beli lase zaradi hčerine dote, drugi pa cedi sline po mladi nevesti,
prek upodobitve moških slug in ženskih spremljevalk.
Ana Perne, Dnevnik
47
Prav v iskanju prepričljivosti odrskega »prevarantstva« protagonistov
sta našla plodno izhodišče za iskrivo ter virtuozno domišljeno in do
podrobnosti izvedeno lahkotno glasbeno komedijo režiser Jaka Ivanc
ter avtor glasbe in korepetitor Davor Herceg. Slednji je z živo klavirsko
spremljavo in spevnimi songi, suvereno odpetimi brez mikrofonov in
ozvočenja, približal renesančno komedijo priljubljeni stilizaciji ameriške
filmske burleske in lahkotne komedije.
Slavko Pezdir, Delo
48
Pokroviteljica Otroškega abonmaja
OTROŠKI ABONMA
sezona 2014/2015
Niko Grafenauer
50 PEDENJPED
Slovensko stalno gledališče Trst
Munro Leaf
52 BIKEC FERDINAND
Gledališče Koper
Tone Pavček / Ivana Djilas
54 JURI MURI V AFRIKI PLEŠE
Plesni teater Ljubljana
Matija Solce
56 ŠTIRJE MUZIKANTI
Lutkovno
gledališče Ljubljana
Ravil Sultanov in Nataša Sultanova
58 LUNA NA CESTI
Slovensko mladinsko gledališče
Julia Donaldson / Milan Dekleva
60 ZVERJAŠČEK
Lutkovno gledališče Ljubljana
Tamara Kučinović in Aja Kobe po motivih stripov Calvin
& Hobbes Billa Wattersona in Durica Ivice
62 ZMRDICA IN ZMRDEK
Lutkovno gledališče Maribor
49
Kajetan Kovič / Jerko Novak
64 MAČEK MURI
Slovensko ljudsko gledališče Celje
49
50
50
50
Priljubljeni lik v pedenjcarstvu, o
kakršnem sanja marsikateri najmlajši
gledalec.
Niko Grafenauer
PEDENJPED
Slovensko stalno gledališče Trst
Avtorski projekt Primoža Forteja.
Foto: Luca Quaia
Predstava traja 30 minut in nima odmora.
abonmaji 2014/2015
otroški abonma
Pedenjped je tipičen petletni pobalin, radoveden,
družaben in poln domišljije – ima torej vse lastnosti
majhnih otrok. Ko ga pridejo obiskat otroci, jim z
veseljem razkaže svoje pedenjcarstvo. Nariše jim svojo
družino, pove, kako se je naučil brati, in pokaže, kako v
bitki igra generala. Občasno se mu kakšna stvar razbije in
potem se hitro skrije v posteljo, da ga ne bi odkrila mama
in oče. Obožuje sladkarije, igra inštrumente in se trudi
sam zavezati čevelj. Četudi je pogumen, pa si svečke iz
nosa še vedno ne zna obrisati sam. V svoje pedenjcarstvo
bo za pol ure povabil tudi otroke.
Pedenjped je gotovo prepričljiv tudi zaradi neprisiljene in nepopačene
igre odličnega Primoža Forteja, ki je občinstvo prve predstave v vrtcu
v Colu pri Repentaboru z lahkoto prepričal, da je star pet let. Če se ne
bi na koncu s Škrabarjem priklonila in se vrnila na izhodišče igre, češ
da pravi igralci pridejo naslednjič, bi ga najbrž povabili kar s seboj
v igralnico. Da jim pove še kak pedenjtrik, pri katerem ne potrebuje
ne iPoda ne iPada ne kake druge tehnološke »pridobitve« naših dni,
temveč zgolj analogno pedenjdomišljijo.
Maja Pertič Gombač, Primorske novice
51
51
51
52
52
52
Plesna pravljica o bikcu, ki se ni
znal bojevati, a je vseeno zmagal.
Munro Leaf
BIKEC FERDINAND
Gledališče Koper
Koreograf: Siniša Bukinac
Plesalci: Jure Gostinčar, Dana Petretič, Siniša Bukinac,
Angelo Menolascina
Pripovedovalec (glas na posnetku): Boris Cavazza
Foto: Jaka Varmuž
Predstava traja 30 minut in nima odmora.
abonmaji 2014/2015
otroški abonma
Zgodba o Ferdinandu je zgodba o znamenitem španskem
bikcu Ferdinandu, ki je od vsega najraje sam sedel pod
plutovcem in vonjal cvetice. Ja, tista zgodba o bikcu, ki
je pomotoma sedel na čmrlja prav v trenutku, ko so na
travnik vkorakali možje v črnem, da bi med vsemi biki izbrali
najhitrejšega in najbolj divjega za bikoborbe v Madridu. In
čmrlj je tako močno pičil Ferdinanda, da je ta puhnil, planil
k višku in topotal po zemlji, kakor da je ponorel. Možje so ga
uzrli in vsi so zavpili od veselja. To je bil največji in najbolj
divji bik med vsemi, ravno pravšnji za bikoborbo! A kaj ko se
ubogi Ferdinand v Madridu v areni ni zmenil za puščičarje,
pikadorja in celo matadorja, najponosnejšega med njimi, ki
bi moral Ferdinanda v boju ubiti. Ferdinand je samo stekel na
sredo arene, zagledal cvetove v laseh vseh zalih žen, sedel na
tla in duhal, duhal … Vsi puščičarji so bili jezni, pikadorji so
bili še bolj jezni in matador je bil tako jezen, da se je jokal, ker
se ni mogel postavljati z ogrinjalom in mečem. Ferdinanda
so morali odpeljati domov, na travnik, tja pod stari plutovec,
kjer je v miru lahko vonjal svoje cvetlice in bil srečen.
V Gledališču Koper so zgodbo spravili v plesne korake. /…/ Plesne dele,
ki se vrstijo med krajšimi pripovednimi vložki, zaznamuje mešanica
53
sodobnih plesnih tehnik in baleta, preprosto, a dovolj učinkovito
scenografijo pa predstavljajo ilustracije primorskega slikarja mlajše
generacije Roka Kleve, ki zgodbo vodijo od pašnika in nazaj na pašnik,
kjer je bikec najsrečnejši. /…/ Poznavalce knjižnega izvirnika morda
utegne zmotiti sprememba Ferdinandove osebnosti, ki jo je koreograf
»opolnomočil«. Bikec ni več tako drugačen od drugih, ni tako samosvoj.
Tudi on se vključuje v igre ostalih bikov in v areni se sprva celo pusti
53
premamiti izzivanju matadorja, česar v izvirniku ni, saj je Ferdinand do 53
vsega, kar je spominjalo na merjenje moči, povsem neodziven. Seveda
je ta sprememba povsem legitimna ustvarjalna izbira, sicer bi, resnici
na ljubo, Jure Gostinčar v vlogi Ferdinanda bolj malo plesal.
Maja Pertič Gombač, Primorske novice
54
54
54
Barvita pustolovščina o dečku, ki se
ni maral umivati – tokrat v glasbeno-
plesni izvedbi.
Tone Pavček / Ivana Djilas
JURI MURI V AFRIKI
PLEŠE
Plesni teater Ljubljana
Režiser: Ivana Djilas
Igrajo: Blaž Celarec, Jose – Joseph Nzobandora, Maša
Kagao Knez, Vito Weis
Foto: Peter Uhan
Predstava traja 40 minut in nima odmora.
abonmaji 2014/2015
otroški abonma
Kdo še ne pozna zgodbe o Juriju Muriju, fantu, ki je s
hruške pal, ... jo bo kmalu spoznal. Juri Muri se noče kopati
in pobegne v Afriko, v kateri spozna, da človek »lahko
najde gostoljubno in odprto ljudstvo, ki ga sprejme in ga
poduči, kaj je v življenju prav in kaj narobe, kaj je zabloda
in kaj predsodek, in nenazadnje, kako pomembno je biti
čistoče vzor, ne le telesne, tudi tiste notranje, ki tke pristne
prijateljske vezi«, pravi Saša Pavček o pripovedi svojega
očeta.
S pomočjo afriških ritmov, glasbe v živo, lutk nenavadnih
velikosti in veliko plesa se bomo nekaj naučili o geografiji,
barvah in razlikah na tem svetu.
Četudi danes ob besedah »črnec« in »zamorec« v pesnitvi zaboli
uho, to ne krati očarljivosti besedila, ki vsebuje dvojno sporočilo
– da umivanje ni le nuja, ampak tudi užitek, ter da se velja sprati
predsodkov do drugih in drugačnih ljudi in kultur. /…/ Ne le živali,
celotno »afriško dogajanje« vokalno in z uporabo inštrumentov ter
predmetov, iz katerih izvablja zvok, odlično in duhovito ozvočuje Blaž
Celarec, ko se mu proti koncu na afriških bobnih in slovenskem škafu
pridružijo še ostali trije, pa se pripoved ponovno tekstovno zgosti in
po kopanju ter Jurijevi vrnitvi domov zaokroži s sporočilom, kot ga
je v gledališkem listu ubesedila igralka in pisateljica Saša Pavček: da
ni pomembna le telesna, ampak tudi notranja čistoča, ki tke pristne
prijateljske vezi.
Mojca Kumerdej, Delo
55
55
55
56
56
56
Živahno glasbeno-lutkovno popotovanje,
polno ugank in znanih slovenskih
pesmi.
Matija Solce
ŠTIRJE MUZIKANTI
Lutkovno gledališče Ljubljana
Režiser: Matija Solce
Igrajo: Martina Maurič Lazar, Gašper Malnar, Miha
Arh, Polonca Kores, Zvonimir Urbič
Foto: Žiga Koritnik
Predstava traja 50 minut in nima odmora.
abonmaji 2014/2015
otroški abonma
Znana ljudska pravljica o bremenskih godcih je bila
uveljavljenemu lutkovnemu ustvarjalcu Matiji Solcetu
izhodišče za živahno in prijazno glasbeno-lutkovno
predstavo. Štiri živali se, tako kot v znani pravljici, odpravijo
na pot in v mestu presenetijo ljudi s svojo glasbo.
Otroci sodelujejo tako pri potovanju, ker lesene lutke
zapustijo oder in stopijo med gledalce, kot pri koncertu,
ko otroci z njimi zapojejo. Občinstvo sedi kar na odru, zato
lahko otroci opazujejo gledališče tudi s te, manj običajne, a
prav tako zanimive strani.
Tudi tokrat nas avtor, režiser ter avtor izvirnih in svežih glasbenih
priredb Matija Solce ob pomoči sodelavcev navdušuje predvsem s
svojo prepoznavno prostodušno animacijsko in glasbeno igrivostjo ter
radoživostjo, s katero svobodno in asociacijsko široko razprto oživlja
vzpostavljene protagoniste in okruške njihovih zgodb, se poigrava z
ritmi, melodijami in harmonijami, velikostmi igralnih površin, izbranih
izrezov in lutkovnih tehnik ter tudi s presenetljivimi odstopanji
od ustaljenih in pričakovanih rešitev. Cilj njegovega glasbenega
gledališča ni toliko zgodba, njena razčlenjenost in izbrušenost, ampak
predvsem sproščeno, živo in ustvarjalno razpoloženje, iz katerega tako 57
rekoč pred našimi čuti in z našim sodelovanjem nastaja enkratna
in neponovljiva živost preprostega, iskrenega in za vse generacije
ustvarjenega avtentičnega odrskega dogodka.
Slavko Pezdir, Delo
57
57
58
58
58
Poetična klovnovska predstava o
pozabljenem klovnu in muhasti
klovnesi.
Ravil Sultanov in Nataša Sultanova
LUNA NA CESTI
Slovensko mladinsko gledališče
Režiser: Ivan Peternelj
Igrajo: Nataša Sultanova, Ravil Sultanov
Foto: Matej Peternelj
Predstava traja 50 minut in nima odmora.
abonmaji 2014/2015
otroški abonma
Luna na cesti je nostalgična predstava o pozabljenem
klovnu, ki se ponoči sprehaja po praznih mestnih ulicah.
Ljudje so že zdavnaj pozabili na klovne, na smeh in veselje.
Ker nima več dela, se klovn lačen potika naokrog in po
smetnjakih brska za hrano. V zapuščeni ulici opazi zbledel in
raztrgan plakat, ki ga spomni na blišč cirkusa, v katerem je
nekoč nastopal. Izza oblaka se prikotali luna ...
Ali, kot pravi Ivan Peternelj, režiser predstave: »Gledališče je
črn čarovniški klobuk. Predstava Luna na cesti je nostalgična
miniaturka za dva klovna. Klovn potepuh ter muhasta in
boemska klovnesa se srečata, ko noči zavlada polna luna in
se z nje osuje skrivnosten prah, ki vsakogar začara in obnori.
Klovni so nepredvidljiva in zagonetna bitja in tako pride do
prismuknjenih zapletov, v katerih je vse dokaj nelogično,
nesmiselno in nerazumljivo. Ampak klovni že vedo, kako in
kaj, tako kot ima vsak otrok svoj prav s svojo predstavo o
svetu. Naj živijo klovni, solze in smeh.«
Če so ustvarjalci z Luno na cesti na odru želeli ustvariti mitično
pokrajino, v kateri bodo v magičnosti zaživeli vsakdanji predmeti,
med njimi čisto navadna bela moka, frnikola, rdeč dežnik, jim je
to vsekakor uspelo. Zasluga gre izjemni fizični odrski prisotnosti
performerjev Ravila in Nataše Sultanov, ki pozornosti občinstva ne
lovita z virtuoznostjo cirkuških veščin.
Saška Rakef, Radio Slovenija
Neverbalna Luna na cesti poetičnost razvija na osnovi manjših in
večjih stikov, z uporabo različnih elementov, ki predstavo zazibajo v
nadrealistično ozračje, z nostalgičnimi toni.
Ana Perne, Dnevnik
Nepretenciozna in prisrčna klovnovska miniaturka, kakršne zaradi
pomanjkanja izšolanja klovnov pri nas ne vidimo prav pogosto.
Teja Kunst, TV Slovenija
59
59
59
60
60
60
Lutkovni muzikal, poln zanimivih
preobratov, humorja in odličnih rim.
Julia Donaldson / Milan Dekleva
ZVERJAŠČEK
Lutkovno gledališče Ljubljana
Režija: Jaka Ivanc
Predstava bo premierno uprizorjena jeseni 2014.
Ilustracija: Natan Esku
abonmaji 2014/2015
otroški abonma
Neke viharne, snežene noči Zverjašček ne uboga očetovega
nasveta in se odtihotapi iz votline. Odpravi se v temačni
gozd, da bi našel Veliko zlobno miš. Na poti sreča kačo, sovo
in lisico, a nikjer ni niti sledu o Veliki zlobni miši. Ali Velika
zlobna miš sploh obstaja?
Zverjašček je logično nadaljevanje Zverjasca, velike
uspešnice Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki je bila
premierno uprizorjena aprila 2013 in smo si jo ogledali tudi
v našem Otroškem abonmaju.
Avtorica obeh slikanic je angleška avtorica Julia Donaldson.
Zverjasec je pravi mednarodni založniški fenomen, saj je
bil preveden v 50 jezikov in po vsem svetu so ga prodali
v več kot štirih milijonih izvodov. Zverjašček je njegovo
nadaljevanje, ki je izšlo leta 2004, in ni prav nič manj
slaven in znan od predhodnika. V Zverjascu si iznajdljiva
miška izmisli strašnega prijatelja – pravega zverjasca, z
»okli kot noži, kremplji postrani, strašne čeljusti in grozni
čekani!«, ki obožuje lisice na žaru, sladoled v sovjem soku
in pražene kače –, da bi prestrašila požrešne plenilce, ki jo
želijo pohrustati. Toda Zverjasec tudi v resnici obstaja. Ji bo
uspelo ugnati tudi njega? Odgovor najdemo v Zverjaščku,
kjer je »velika zlobna miš« od takrat strah in trepet vseh
malih kot tudi velikih zverjascev. Straši v temačnem gozdu,
kamor se nekega dne kljub svarilom svojega očeta odpravi
mali Zverjašček. Pa saj velika zlobna miš sploh ne obstaja ...
Mogoče pa?!
61
61
61
62
62
62
Nagajiva, humorna in vragolij
polna predstava za velike in male
zaljubljence.
Tamara Kučinović in Aja Kobe po motivih
stripov Calvin & Hobbes Billa Wattersona in
Durica Ivice
ZMRDICA IN ZMRDEK
Lutkovno gledališče Maribor
Režiserka: Tamara Kučinović
Igrata: Aja Kobe, Anže Zevnik
Foto: Boštjan Lah
Predstava traja 40 minut in nima odmora.
abonmaji 2014/2015
otroški abonma
»Hej, Zmrdek, kaj pa tako smrdi? Je tu kje v bližini smetišče
ali si se ti pozabil umiti?«
»O, Zmrdica, sem že slišal, da si tako grda, da se te še
lastna mama sramuje.«
Tako si Zmrdek (razkuštan, predrzen in neskončno
simpatičen) in Zmrdica (važna, razkuštrana in nesramno
simpatična) izražata ljubezen. Njuna predrzna narava jima
pač ne dopušča, da to naredita tako kot ostali otroci. Zaradi
njune drugačnosti ju ostali ne razumejo. Njuna edina prava
prijatelja sta plišasti igrački džungelska zver gospodič Tiger
Previdni in puhasta volnena stvarca gospodična Ovca Beee.
Zmrdica in Zmrdek se spogledujeta na prav nesramen
način. Drug drugega žalita, se spakujeta, tepeta, si mečeta
žoge v glavo, pripravljata ogabna darila za valentinovo in
si na ta način sporočata, da sta si všeč. Da bi ta predrzna
ljubezen obrodila sadove, stvar v roke vzameta Ovca in
Tiger. Ali jima bo uspelo? To je zapleteno vprašanje, saj
»lahko preženeš Tigra iz džungle, ne moreš pa pregnati
džungle iz Tigra«.
63
Režiserka izvrstno obvlada prijeme za oživitev obeh živalic, še
zlasti pa igralke in igralca, ki se prav tako prelevita v svojevrstni
živalici, infantilnost se namreč zdi pristna in ne zgolj zaigrana, da
bi ugajala mlademu občinstvu. Poleg tega rokohitrsko lahkotno in
domiselno manevrirata z lutkami ter z brezštevilnimi rekviziti, kar
ustvarja dodatno napetost. Da koncentracija pri otrocih ne popusti,
dokazujejo njihove reakcije, saj tako gostobesedne in navdušene
asistence občinstva pri zapletih junakov niso prav pogoste.
Peter Rak, Delo
63
63
64
64
64
Kultna mačja pravljica o
ljubezenskih težavah Mačka Murija
in Muce Mace.
Kajetan Kovič / Jerko Novak
MAČEK MURI
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Režiser: Matjaž Latin
Igrajo: Andrej Murenc / Kristijan Guček k. g.,
Manca Ogorevc, Bojan Umek, David Čeh, Igor Žužek,
Minca Lorenci, Damjan M. Trbovc, Aljoša Koltak,
Tanja Potočnik / Pia Zemljič
Foto: Damjan Švarc / SLG Celje
Predstava traja 70 minut in nima odmora.
abonmaji 2014/2015
otroški abonma
Le kdo ne pozna črnega simpatičnega mačkona Murija, ki se
v svojem mačjem življenju spopada tudi z resnimi težavami,
kot je zaljubljenost? Muri je prav po mačje zatrapan v
najlepšo izmed vseh muc, Muco Maco. Kako osvojiti srce
»prave mačje Parižanke«, predstavlja za Murija prav posebno
trd oreh. Zgodba o ljubezenskih pripetljajih med Murijem
in Maco se prepleta z zgodbo o mačjem roparju Čombi, ki s
svojimi vragolijami ne da spati policajema Muclju in Maclju.
In ne samo to – Veliki Čombe prijateljuje z Muco Maco in
dela Mačka Murija prav pošteno ljubosumnega.
V predstavi bodo v živo odpeti songi Jerka Novaka, ki so
danes skorajda že ponarodeli.
Kajetan Kovič
MAČEK MURI
Ko zapoje zvonček v uri,
prebudi se maček Muri,
s taco si oči pomane,
vzdigne rep in hitro vstane.
Ob jedači poglobi se
Muri v mačje časopise,
vse prebere brez razlike,
tudi vejice in pike.
Mačjo posteljo prezrači,
mačjo suknjo pokrtači
in za zajtrk se odpravi
v krčmo Pri veseli kravi.
Potlej plača in čez cesto
gre na sprehod v mačje
mesto.
Tam ga čaka stalna miza
in točajka muca Liza,
ki prinese lonček mleka
in še mačji kruh od peka.
65
65
65
66
VRSTE ABONMAJEV IN
DNEVI IZVEDB
I.
GLEDALIŠKI ABONMA
(6 predstav)
Predstave bodo na sporedu praviloma ob
ponedeljkih (abonma A) in ob torkih (abonma B),
ob 19.30 v zimskem in ob 20. uri v poletnem času.
II.
GLASBENO-GLEDALIŠKI ABONMA
(6 glasbeno-gledaliških dogodkov)
Dogodki bodo na sporedu kateri koli dan v
tednu, in sicer ob 19.30 v zimskem in ob 20. uri v
poletnem času.
III.
OTROŠKI ABONMA
(8 predstav)
K ogledu predstav boste praviloma povabljeni
enkrat na mesec ob četrtkih ob 17. uri.
Na predstave, ki zahtevajo manjše število
gledalcev, vas bomo povabili v dveh terminih.
Uro ogleda vam bomo sporočili pravočasno.
V izjemnih primerih si pridržujemo pravico do
spremembe dneva izvedbe in sedežnega reda
abonentov.
67
67
67
VPIS ABONMAJEV
POMLADNI VPIS OD 9. DO 20. JUNIJA 2014
Dozdajšnji abonenti
- lahko obnovite abonmajski sedež od ponedeljka,
9. junija, do petka, 13. junija, med 10. in 12. uro ter
med 15. in 17. uro ter
- zamenjate abonmajski sedež v ponedeljek, 16. junija,
med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro.
Novi abonenti
ste vabljeni k vpisu od torka, 17. junija, do petka,
20. junija, med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro.
Abonmaje lahko vpišete v Kulturnem centru Janeza Trdine,
Novi trg 5, Novo mesto.
JESENSKI VPIS OD 8. DO 12. SEPTEMBRA 2014
K vpisu ste vabljeni od ponedeljka, 8. septembra, do
petka, 12. septembra, med 10. in 12. uro ter med 15. in
17. uro.
68
68
68
VPIS NA DALJAVO
Abonma lahko v navedenih dneh vpišete tudi na daljavo,
plačate prek položnice ali po internetnih plačilnih poteh
(TR: 01285-6030 358748).
Vaše želje za podaljšanje abonmaja, spremembo sedeža
ali za vpis novega abonmaja nam sporočite na elektronsko
pošto info@kcjt.si.
Več informacij o tej obliki vpisovanja abonmajev dobite na
telefonski številki 07/393 0 395.
UGODNOSTI OB VPISU ABONMAJEV
Z vpisom abonmaja si zagotovite:
• stalni sedež v dvorani,
• nižjo ceno vstopnice kot v redni prodaji,
• možnost obročnega plačila abonmajske vstopnice,
• ugodnejše cene vstopnic za predstave ob mesečnih
akcijah,
• prejemanje mesečnega napovednika in posebnih obvestil
z redno pošto,
• prejemanje rednih in izrednih elektronskih obvestil na vaš
elektronski naslov.
POSEBNA UGODNOST OB JUNIJSKEM VPISU
Izkoristite vsaj eno priložnost v mesecu juniju, ko pri vpisu
abonmajev velja manj je več.
• Najmanj 10 % cenejši abonma, kot bi zanj odšteli v
septembru.
• Mladim do 30 let omogočamo vpis v večerna
abonmaja po polovični ceni.
• Za 2 vstopnici otroškega abonmaja boste odšteli
le 40 EUR.
Posebna ugodnost za dozdajšnje abonente
Če pripeljete novega abonenta, pridobite 25-odstotni
popust, torej za 4 nove abonente dobite brezplačen
abonma!
69
69
69
DOBRO JE VEDETI
• Abonmajska vstopnica JE PRENOSLJIVA med obiskovalci
z istim statusom. Posebej opozarjamo, da vstopnica za
mlade do 30 let NI PRENOSLJIVA na odrasle (redne) in
upokojence, upokojenska pa ne na odrasle (redne).
Če želite prenesti abonma na drugo osebo, ki nima
enakega statusa kot vi, v tajništvu uredite doplačilo pred
ogledom predstave.
upokojenciodrasli
mladi do 30 let
5,50 € 7,00 €
upokojenci1,50 €
• Prosimo, da ne zamujate prireditev. V primeru zamude
ste dolžni upoštevati navodila hostes. Če boste prireditev
zamudili, vam ne moremo zagotoviti, da boste sedeli na
svojem sedežu. Zamudnike namreč po začetku prireditve
vedno usmerjamo na prve proste sedeže v zadnjem delu
dvorane.
• Pred začetkom prireditve ugasnite prenosne telefone in
druge naprave, ki oddajajo zvočne signale.
• Fotografiranje in snemanje predstav ni dovoljeno.
• Biljeter ima pravico od obiskovalca ob vstopu v dvorano
zahtevati osebni dokument in dokazilo o statusu.
• Upoštevajoč zakonske določbe s področja zagotavljanja
varnosti mora imeti vsak obiskovalec prireditve svojo
vstopnico.
70
70
70
OBVEŠČANJE O SPOREDU DOGODKOV IN
SPREMEMBAH
O sporedu dogodkov in morebitnih spremembah vas bomo
redno obveščali z mesečnim napovednikom, na spletni
strani www.kcjt.si, z elektronskimi obvestili, v Dolenjskem
listu, na televiziji Vaš kanal ter prek oglasnih ekranov pred
KC JT.
71
CENE ABONMAJEV
VPIS – junij 2014
GLEDALIŠKI ABONMA OB VPISU OBROČNO*
ODRASLI UPOKOJENCI
MLADI DO 30 LET 84,00 € 2 x 44,00 €
76,00 € 2 x 40,00 €
42,00 € 2 x 23,00 €
AKCIJA
*1. obrok junija ob vpisu, 2. obrok avgusta
GLASBENO-GLEDALIŠKI
ABONMA
OB VPISU
ODRASLI UPOKOJENCI
MLADI DO 30 LET OBROČNO*
84,00 € 2 x 44,00 €
76,00 € 2 x 40,00 €
42,00 € 2 x 23,00 €
AKCIJA
*1. obrok junija ob vpisu, 2. obrok avgusta
OTROŠKI ABONMA
OB VPISU /junij 2014/
OTROK ALI ODRASEL (1 vstopnica)
OTROK S SPREMLJEVALCEM (2 vstopnici)
36 €
samo 40 €
AKCIJA
Upokojenci ob vpisu predložite osebni dokument in kartico upokojenca,
mladi do 30 let pa osebni dokument.
72
72
72
VPIS – SEPTEMBER 2014
GLEDALIŠKI ABONMA OB VPISU OBROČNO**
ODRASLI UPOKOJENCI
MLADI DO 30 LET 93,00 € 2 x 49,00 €
84,00 € 2 x 44,00 €
65,00 € 2 x 34,00 €
GLASBENO-GLEDALIŠKI
ABONMA
OB VPISU
OBROČNO**
ODRASLI UPOKOJENCI
MLADI DO 30 LET 93,00 € 2 x 49,00 €
84,00 € 2 x 44,00 €
65,00 € 2 x 34,00 €
OTROŠKI ABONMA
OB VPISU OBROČNO**
OTROK ALI ODRASEL (1 vstopnica)
OTROK S SPREMLJEVALCEM
DRUŽINSKI PAKET (4 vstopnice)
44,00 € 2 x 23,00 €
76,00 € 2 x 40,00 €
136,00 € 2 x 71,00 €
** 1. obrok septembra ob vpisu, 2. obrok oktobra
Upokojenci ob vpisu predložite osebni dokument in kartico upokojenca,
mladi do 30 let pa osebni dokument.
73
Z veseljem vam pomagamo osrečevati ljudi, ki jih imate radi. Podarite
nekaj kulture, malo sprostitve, kanček uživanja in ščepec sreče!
Slavljence, prijatelje ali poslovne partnerje
povabite na ogled predstave z nakupom
DARILNEGA BONA
Kulturnega centra Janeza Trdine.
Obdarjenci bodo bon lahko izkoristili za ogled predstave po lastnem izboru.
Darilni bon velja leto dni od izdaje.
73
73
SEDEŽNI RED
74
74
74
75
75
75
KDO JE KDO
V KULTURNEM CENTRU JANEZA TRDINE
Vesna Dular
direktorica
T / 07 393 0 397
vesna.dular@kcjt.si
Saša šepec
koordinatorka in organizatorka
kulturnih prireditev
T / 07 393 0 393
sasa.sepec@kcjt.si
Nina štampohar
strokovna sodelavka
T / 07 393 0 394
nina.stampohar@kcjt.si
Nataša hrovat
računovodkinja
T / 07 393 0 394
natasa.hrovat@kcjt.si
Liljana jantol weber
poslovna sekretarka
T / 07 393 0 390
liljana.weber@kcjt.si
Tomaž tomašič
tehnični koordinator
T / 07 393 0 390
tomaz.tomasic@kcjt.si
Jože Krašovec
pomožni delavec
T / 07 393 0 390
Majda krašovec
pomožna delavka
T / 07 393 0 390
76
76
76