št.n. 30 februarfebbraio 2012 Jesenska obmo@na Poste Italiane S.p.a. SPEDIZIONE IN A.P. - 70% - D.C.B. TS - Registriran na sodišču v Trstu dne 03.01.2005 pod zap. št. 1098 - Registrato presso il Tribunale di Trieste il 03.01.2005 al n. progr. 1098 sre@anja _str. 6 Incontri zonali d’autunno _pag. 7 Kosovel in štipendije _str. 10 Kosovel e i premi di studio _pag. 11 Intervju s Tatjano Rojc _str. 14 Intervista a Tatjana Rojc _pag. 15 Godbeno društvo Prosek _str. 20 Complesso bandistico di Prosecco _pag. 21 Vrtnice na Krasu _str. 28 Nabrežina_str. 24 Aurisina_str. 25 Le rose del Carso _pag. 29 ZKB uvodnik Cenjeni člani! V novem letu vam želim obilo zdravja in uspehov ter vam obenem poklanjam v razmislek vsaj meni čudovito Kosovelovo pesem. Srečno! MAJHEN PLAŠČ Jaz bi hodil v majhnem plašču besed. Ali pod tem naj se skriva topel, svetal svet. Kaj je bogastvo? Kaj je razkošje? Zame je eno: majhen plašč imam in ta plašč ni nobenemu podoben. Po tem umetniškem uvodu nadaljujem oziroma prehajam na bolj aktualno temo, o kateri se je precej pisalo, videlo in slišalo: mislim na zadevo, vezano na vipavsko Hranilnico. Zdi se mi nujno in odgovorno, da vam na kratko komentiram dogajanje, ne da bi se seveda poglobil v podrobnosti. Kot vam je že znano, je naš upravni odbor že pred leti izkazal zanimanje, željo in namen za širitev našega poslovanja tudi v bližnje občine in območja Slovenije, ki so zgodovinsko vezana na naše kraje. Kot zadružna banka je med 2 našimi primarnimi cilji tudi povezovanje lokalnega gospodarstva, prebivalstva in obenem kulture, kar smatram kot izredno pomembno za dobrobit našega širšega ozemlja. Dejstvo, da smo že leta delničarji manjše HiP Vipava, in želja lastnika večinskega deleža Kmetijske Zadruge Vipava, da odproda svojo udeležbo, sta nas privedla do ugotovitve, da bi lahko udejanjili naše želje s spojitvijo s Hranilnico. Naj tu podčrtam in ponovim, da je projekt še v embrionalni fazi, kajti realizacija česa takega zahteva poglobljene preučitve, študijo o izvedljivosti in poslovne načrte ter nenazadnje tudi privoljenje italijanskega in slovenskega central- ZKB l’editoriale Cari Soci! Nell'augurare a tutti voi un anno pieno di salute e successi desidero rendervi partecipi della seguente, splendida poesia del poeta sloveno Srečko Kosovel. IL MANTELLUCCIO Vorrei andare in giro con un mantelluccio di parole. Ma nascondervi sotto un mondo caldo, smagliante. Cos'è la ricchezza? Cos'è il lusso? Per me solo questo: ho un mantelluccio che a nessun altro è uguale. Traduzione di Jolka Milič Dopo questa introduzione così artistica desidero parlarvi di un tema d’attualità di cui si è scritto e parlato molto: mi riferisco alla questione della cassa di risparmio slovena Hranilnica in posojilnica Vipava. Oltre a sentirne il bisogno, ritengo un atto di responsabilità commentare gli ultimi risvolti della faccenda, ovviamente senza scendere nei dettagli. Certamente già saprete che ormai da anni il nostro Consiglio di Amministrazione coltiva l’interesse, il desiderio e la volontà di espandere la propria operatività anche ai vicini comuni ed aree della Slovenia storicamente legate al nostro territorio. In quanto banca di credito cooperativo annoveriamo tra i nostri scopi l’integrazione delle economie locali e delle relative popolazioni e culture, il che rappresenta a mio modo di vedere un’azione di particolare importanza per il benessere dei nostri luoghi. Il fatto di essere ormai da anni azionisti della piccola Hranilnica in posojilnica Vipava, unito alla volontà dell’azionista di maggioranza Kmetijska Zadruga Vipava di vendere la propria partecipazione, ci ha portato a valutare l’opportunità di realizzare i nostri intenti attraverso una fusione con la Hranilnica. Desidero sottolineare e ripetere una volta in più che il progetto è ancora in fase embrionale, perché la realizzazione di qualcosa di simile richiede analisi approfondite, studi di fattibilità e business plan che devono comunque ottenere previamente il nulla osta degli organi di vigilanza italiano e sloveno. L’orizzonte temporale e dunque abbastanza ampio e l’operazione è tutt’altro che semplice. Ha però una sua logica ben ragionata. Purtroppo i nostri intenti hanno generato il malcontento in alcuni amministratori locali dell’area Odgovornik urednik Direttore responsabile Primož Sturman Sodelavci Hanno collaborato Sergij Stancich Matej Caharija Peter Ver@ Tjaša Komac Matjaž Kmecl Igor Lakovi@ Vile&Vampi Urad za @lane in teritorij/ Ufficio soci e territorio ZKB Prevodi Traduzioni Martin Vidali Fotografije Fotografie Foto Kroma Arhiv/Archivio ZKB Arhiv revije/Archivio della rivista Kras Naslovnica Copertina Nabrežina/Aurisina Tisk Stampa Graphart Printing srl Tiskano na ekoloœkem papirju Stampato su carta ecologica 3 ZKB uvodnik nega nadzornega organa. Vse skupaj je seveda še daleč in zadeva je vse prej kot enostavna. Mi pa v tem vidimo neko logiko. Te naše namere so razburile nekatere javne upravitelje iz Vipavske doline, češ da se hranilnico prodaja tujcem. Te izjave so odmevale daleč naokrog in, dovolite mi, ne bom izgubljal besed, da jih znova komentiram. Nasprotno, poudaril bi pozitivno plat, zaradi katere še nismo pospravili naše želje v predal. Naj vam povem, da smo prejeli veliko solidarnostnih sporočil bodisi od italijanskih kot od slovenskih ustanov in organizacij in tudi z vipavskega konca. Spodbujajo nas, naj vztrajamo pri gojenju naše vizije čezmejne banke. Zadovoljni smo lahko, da je naš zavod izpadel kot zavod, ki je cenjen daleč naokrog. Etičnost našega poslovanja, posluh za potrebe naših članov, strank in teritorija; zdaj se o vsem tem govori. Pogosto v pogovorih s slovenskimi gospodarstveniki zaznavam tudi začudenje, kako lahko sploh še obstajamo s to našo zadružniško filozofijo v času, ko je ekonomija osnovana izključno na profitu. Enostavno, odvrnem jim, da vrednost skupne dobrobiti presega vrednost profita. Prepričan sem, da bo v bodoče zadružništvo želo še večje uspehe. Navsezadnje je celo bivši ameriški politik Robert Kennedy v nekem govoru dejal, da bruto domači proizvod (BDP) meri in zaobjema vse razen tistega, zaradi česar je res vredno živeti! Torej dragi člani, vsi skupaj prepričljivo naprej! Predsednik Upravnega odbora ZKB Sergij Stancich Šola ZA STARŠE Namesto že tradicionalnega umetniškega koledarja je letos Zadružna kraška banka podprla niz kulturnih in družbenih pobud, med katere se uvršča tudi sklop predavanj, ki poteka pod geslom Scuola per genitori (Šola za starše), in sicer v priredbi združenja Buone pratiche Onlus iz Trsta, ki si prizadeva skrbeti za dobrobit posameznika in družbe. Letošnja izvedba je že druga po vrsti, njen znanstveni vodja pa je znani italijanski psihiater, psihoterapevt in pisatelj prof. Paolo Crepet. Prvo srečanje iz niza na temo starševske avtoritete je uvedel zgoraj omenjeni Crepet, konec januarja pa je o vzgoji predaval prof. Giuseppe Dell’Acqua. Od marca do maja bodo na sporedu še tri srečanja. 8. marca bo dr. Mario Polito predaval o uspešnih metodah študija in učenja. 20. aprila bo na sporedu srečanje z prof. Umbertom Galimbertijem o mitih našega časa, niz pa se bo zaključil s predavanjem duhovnika Antonia Mazzija, ki bo potekalo 8. maja. Vsa srečanja so in bodo na sporedu v tržaškem Hotelu Savoia Excelsior Palace. Za vpis je potreben predhodni telefonski dogovor na številki 040 3498975 oziroma 329 6371535. 4 ZKB l’editoriale della Valle del Vipacco (Vipavska dolina) che soffiano sul fuoco del sentimento nazionale perché, stando alle loro parole, la Hranilnica verrebbe venduta a stranieri. Queste affermazioni hanno avuto una grande eco per cui non mi sento di commentarle di nuovo. Vorrei però sottolineare un aspetto positivo che ci ha convinti a non abbandonare i nostri propositi. Sappiate che abbiamo ricevuto numerosi attestati di solidarietà da enti e organizzazioni sia italiane che slovene, alcune di base anche nella Valle del Vipacco. Sono questi attestati che ci stimolano a continuare a coltivare il nostro progetto di banca transfrontaliera. Inoltre possiamo dirci soddisfatti dell’immagine affermatasi della nostra Banca, che gode di una particolare stima. Finalmente si parla della nostra etica professionale e dell’attenzione che nutriamo verso i bisogni dei nostri Soci, dei clienti e del territorio. Spesso, quando mi trovo a discutere con gli imprenditori sloveni, avverto in loro la sorpresa per come la nostra filosofia cooperativistica ci permetta di mantenerci in questi tempi in cui l’economia è votata esclusivamente alla ricerca del profitto. La mia risposta è semplice: il valore del benessere comune è maggiore del valore del profitto. Resto perciò convinto che in futuro la cooperazione otterrà successi sempre più grandi. In fin dei conti fu Robert Kennedy a pronunciare in un proprio discorso le seguenti parole: il prodotto interno lordo (PIL) misura qualunque cosa, tranne ciò per cui vale la pena vivere! È per questo, cari Soci, che vi dico di guardare con fiducia al futuro! Il presidente del CdA della ZKB Sergio Stancich SCUOLA PER GENITORI In sostituzione del tradizionale calendario artistico, quest‘anno la Banca di Credito Cooperativo del Carso ha sostenuto una serie di eventi a sfondo culturale e sociale, tra i quali si inserisce anche il ciclo di incontri dal titolo “Scuola per genitori”, organizzato dall’associazione Buone pratiche Onlus di Trieste, che ha come finalità la ricerca del benessere individuale e collettivo. L’edizione di quest’anno prosegue la fortunata esperienza dell’anno passato. Il direttore scientifico dell’iniziativa è il celebre psichiatra, psicoterapeuta e scrittore prof. Paolo Crepet. Il primo incontro, dedicato al tema dell’autorità genitoriale, è stato tenuto dal già citato Crepet, mentre alla fine di gennaio il prof. Giuseppe Dell'Acqua ha approfondito il tema dell’educazione. Nel periodo da marzo a maggio sono previsti tre ulteriori incontri. L’8 marzo il dott. Mario Polito terrà una lezione sulle buone pratiche di studio e insegnamento. Il 20 aprile sarà la volta dell’incontro con il prof. Umberto Galimberti sui miti del nostro tempo. Il ciclo di incontri si concluderà con l’intervento di don Antonio Mazzi, previsto per l’8 maggio. Tutti gli incontri si terranno presso l’Hotel Savoia Excelsior Palace di Trieste. Per iscrizioni contattare i numeri telefonici 040 3498975 o 329 6371535. 5 ZKB dogodki Jesenska obmo@na sre@anja Obmo@no sre@anje na Op@inah Incontro zonale a Opicina 6 Tudi lansko jesen je Zadružna kraška banka za svoje člane pripravila že utečeni niz območnih srečanj, ki so se odvila v dneh od 24. novembra do 2. decembra, in sicer na naslednjih lokacijah: Trst, Domjo, Križ in Opčine. Na večerih so izza predavateljske mize pred članskim občinstvom nastopili predsednik ZKB Sergij Stancich, ravnatelj Aleksander Podobnik in odgovorni za trženje pri Deželni zvezi zadružnih bank Lorenzo Kasperkovitz. Vsebino njihovih posegov bomo podrobneje razčlenili v nadaljevanju zapisa. Ravnatelj Aleksander Podobnik je spregovoril predvsem o novih izzivih, ki jih bankam ponujata današnje finančno in gospodarsko stanje. Veliko gospodarskih panog je namreč v krizi, poleg tega je država določila nove obdavčitve hranilnih vlog, v tem času pa stopa v veljavo tudi nova bančna normativa Basel 3, ki dodatno poostruje pogoje bančnega poslovanja. Glavna težava, ki pesti bančne zavode v tem trenutku, je predvsem pomanjkanje likvidnosti, saj je slednja za banko dejansko vsakdanji kruh. Varčevalci morajo zato natančno presoditi, kam položiti svoje prihranke. Leta 2013 je predvidena podvojitev stroškov za kolke, zato se bo v posameznih primerih donosnost hranilnih vlog zmanjšala za približno polovico. Kaj mora torej varčevalec narediti v danih okoliščinah? Ravnatelj Podobnik je prepričan, da pomembno vlogo v današnjem času igra predvsem zaupanje, ki ga imajo varčevalci do svoje banke, pa tudi do državnih institucij. Dobro vemo, da se je sedanja kriza začela s propa- dom ameriške banke Lehmann Brothers poleti 2008, veliko bankam, ki so se znašle v težavah, so pomagale posamezne države, ponekod, denimo na Irskem, pa je prišlo celo do podržavljenja bank. Največje težave v Evropi imajo danes Grčija, Portugalska in Španija, višanje notranjih investicij pa pomeni predvsem višanje javnega dolga posameznih držav. Podobnik je prepričan, da se bo kriza nadaljevala, davke bodo države in vlade še dodatno poostrile, prišlo bo tudi do povečanja brezposelnosti. Kako se Zadružna kraška banka odziva na današnje, ne prav spodbudno gospodarsko, finančno in družbeno stanje? Za svoje stranke in odjemalce so pripravili nove srednjeročne vezave z ugodnimi obrestnimi merami, mladim od osemnajst do trideset let pa bodo ponudili nov mo- ZKB eventi Incontri zonali d'autunno Anche nell‘ultimo autunno la Banca di Credito Cooperativo del Carso ha organizzato per i propri Soci gli ormai ben avviati incontri zonali, che questa volta si sono tenuti dal 24 novembre al 2 dicembre nelle località di Trieste, Domio, Santa Croce e Opicina. Durante le serata si sono succeduti al tavolo degli oratori il Presidente della ZKB Sergio Stancich, il Direttore Generale Alessandro Podobnik ed il Responsabile marketing della Federazione regionale delle banche di credito cooperativo Lorenzo Kasperkovitz. Nel prosieguo del presente articolo approfondiremo il contenuto dei loro interventi. Il Direttore Alessandro Podobnik ha parlato soprattutto delle nuove sfide lanciate alle banche dall'odierna situazione finanziaria ed economica. Molti settori dell’economia versano in uno stato di crisi e il Go- verno ha aumentato la tassazione dei depositi, il che, aggiunto alla prossima entrata in vigore della normativa "Basilea 3”, inasprisce le condizioni in cui le banche operano. Il problema principale delle banche in questo momento è la mancanza di liquidità che rappresenta il pane di ogni istituto. I risparmiatori devono perciò valutare con molta attenzione a chi affidano i propri risparmi. Per il 2013 è previsto un aumento del 100% delle spese di bollo, il che in alcuni casi farà calare il rendimento dei depositi di risparmio di circa la metà. Cosa devono dunque fare i risparmiatori nella situazione attuale? Il Direttore Podobnik è convinto che oggigiorno un ruolo importante sia demandato soprattutto alla fiducia che i risparmiatori ripongono nella propria banca e nelle istituzioni pubbliche. È noto che l'odierna crisi è iniziata con il fallimento della banca americana Lehmann Brothers nell' estate del 2008. Molte delle banche ritrovatesi in difficoltà hanno ricevuto il sostegno dei propri stati ed in alcuni casi, come quello irlandese, si è giunti addirittura alla statalizzazione degli istituti di credito. Al momento i paesi europei in maggiore difficoltà sono la Grecia, il Portogallo e la Spagna. L'aumento degli investimenti sul mercato interno significa però soprattutto un aumento del debito pubblico da parte dei singoli paesi. Il Direttore Podobnik è convinto che la crisi si prolungherà, che i governi dei vari paesi alzeranno ulteriormente il livello di tassazione e che la disoccupazione segnerà un ulteriore aumento. In quale modo la Banca di Credito Cooperativo del Za banko je likvidnost vsakdanji kruh La liquidità rappresenta il pane di ogni istituto 7 ZKB dogodki Spletni portal Spazio Soci Portale Web Spazio Soci 8 del računa z imenom Conto Trendy, ki bo prinašal celo vrsto olajšav, saj bo na primer celoten strošek za kolek v breme banke. Lorenzo Kasperkovitz iz Deželne zveze zadružnih bank je v začetku svojega posega prisotne člane pozval, naj čedalje zaupajo banki, katere gospodarji so, nato pa povzel misli, ki jih je na uspešno zastavljenem in dobro obiskanem srečanju – slednje je oktobra lani pod geslom 4C potekalo v tržaškem hotelu Savoia Excelsior Palace (o dogodku smo poročali v prejšnji številki naše revije) – izrekel italijanski ekonomist Guido Caselli. Osrednja Casellijeva misel, ki jo je povzel Kasperkovitz, je bila, da razvoj človeka in družbe ne poteka venomer v ravni črti, ampak v obliki črke S. Ko namreč neka faza, obdobje ali tehnološki izdelek dosežejo svoj višek, je potrebno nadaljnji razvoj ponovno zastaviti. Kot primer je Kasperkovitz navedel mobilno telefonijo, ki se je začela razvijati pred dobrima dvema desetletjema in pred kratkim dosegla višek lastnega razvoja, zato smo danes na tržišču priča vsakovrstnim inovaci- jam, denimo Blackberryju in Iphonu. Kasperkovitz je v nadaljevanju lastnega posega podčrtal predvsem dejstvo, da zadružne banke niso krive za izbruh krize, ki jo danes doživljamo, vseeno pa se morajo z njo soočati. Predavatelj je navedel nekaj bistvenih podatkov, ki zadružne banke razlikujejo od ostalih bančnih zavodov. Delničarji velikih bank se namreč vsake tri mesece naravnost pulijo za dividendami, teh težav pa zadružno bančništvo nima, saj vse svoje prihodke ponovno in redno vlaga na teritorij, na katerem deluje. Prav zaradi lastne zakoreninjenosti v okolje je tak bančni zavod veliko bolj kredibilen in varčevalcu prijaznejši. Deželna zveza zadružnih bank pa se seveda ni zadovoljila s temi dejstvi, saj bo v kratkem svojim članom začenjala ponujati vrsto novosti, začenši z novim prostorom za člane, ki nosi pomenljivo ime »Spazio Soci«. K pobudi bo mogoče pristopiti preko Urada za člane in teritorij ZKB, svojim članom bodo tako zadružne banke na celotnem deželnem ozemlju nudile celo vrsto ugodnosti in raznoraznih konvencij pri vsakovrstnih storitvah. Da bi bila nova ponudba še bolj v koraku s časom, so se pri Deželni zvezi zadružnih bank odločili za izdelavo spletnega portala, ki se bo oglašal na naslovu http://www. spaziosoci.it/, na spletu pa bo delovala tudi posebna temu namenjena Facebook stran. ZKB eventi Carso affronta l'odierna situazione economica, finanziaria e sociale, tutt'altro che rosea? La Banca ha predisposto per i propri clienti dei nuovi conti deposito con vincoli a breve e medio termine dalle condizioni particolarmente vantaggiose. Inoltre, ai giovani dai diciotto ai trent'anni la Banca offre il nuovo Conto Trendy, caratterizzato da tutta una serie di vantaggi come le spese di bollo interamente a carico della Banca. Nell'introdurre il proprio intervento il rappresentante della Federazione regionale delle banche di credito cooperativo Lorenzo Kasperkovitz ha consigliato ai Soci presenti di continuare a riporre fiducia nella propria banca, di cui sono anche comproprietari, dopodiché ha ripreso i concetti espressi dall'economista Guido Caselli in occasione del convegno dal titolo 4C contro la crisi tenutosi con successo e grande adesione di pubblico nell'ottobre dello scorso anno presso l'Hotel Savoia Excelsior Palace di Trieste (di cui abbiamo parlato nel precedente numero della nostra rivista). Il pensiero centrale di Caselli, ripreso anche da Kasperkovitz, è stato che l'evoluzione dell'umanità non segue sempre una linea retta, bensì si sviluppa lungo una curva a forma di S. Quando infatti una fase, periodo o prodotto tecnologico raggiunge la propria maturità, bisogna intervenire realizzando una nuova evoluzione. Kasperkovitz ha fornito come esempio la telefonia mobile, che ha iniziato a svilupparsi una ventina di anni orsono e qualche anno fa ha raggiunto la propria massima espansione; è allora che sono apparse sul mercato innovazioni di ogni sorta, ben rappresentate dai vari Blackberry ed Iphone. Nel prosieguo del proprio intervento Kasperkovitz ha sottolineato soprattutto il fatto che le banche di credito cooperativo non hanno causato l'odierna crisi, tuttavia devono affrontarla. Il relatore ha inoltre sottolineato alcuni dei motivi principali che distinguono le banche di credito cooperativo dagli altri istituti di credito. Di quadrimestre in quadrimestre gli azionisti delle grandi banche spingono affinché i profitti siano al livello delle attese. Il Credito Cooperativo non affronta questo tipo di problemi, perché reinveste regolarmente i propri utili nel territorio in cui opera. È proprio grazie al loro legame con il territorio che questo tipo di banche sono molto più credibili e ben disposte verso i risparmiatori. Ovviamente la Federazione regionale delle banche di credito cooperativo non si accontenta di tali vantaggi acclarati e continua a proporre ai propri Soci tutta una serie di novità ad iniziare dal nuovo "Spazio Soci” (i Soci della ZKB possono prendere parte all'iniziativa attraverso l'Ufficio Soci e Territorio della Banca). Attraverso questa iniziativa i Soci delle banche di credito cooperativo potranno godere in tutta la regione di vantaggi e convenzioni per tutta una serie di servizi. Affinché la nuova offerta sia ancora più al passo con i tempi, la Federazione regionale delle BCC ha deciso di realizzare un apposito portale internet, rintracciabile all’indirizzo http://www.spaziosoci.it/. Inoltre verrà attivato uno specifico account Facebook. Nadaljni razvoj bo potrebno ponovno zastaviti Bisogna intervenire realizzando una nuova evoluzione 9 ZKB dogodki Kosovel in štipendije Matija Ogrin, Tatjana Rojc in Janez Vre@ko Matija Ogrin, Tatjana Rojc e Janez Vre@ko 10 Zadružna kraška banka je lanskoletni niz prireditev v lastni priredbi in izvedbi zaključila z že tradicionalno decembrsko podelitvijo štipendij otrokom svojih članov, ki so se izkazali na lastni študijski poti, dogodek pa je bil lani decembra povezan tudi s predstavitvijo pomembne Monografije o Srečku Kosovelu, ki jo je sestavil prof. Janez Vrečko s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na poldrugo uro trajajočem večeru, ki ga je uvedel predsednik upravnega odbora Zadružne kraške banke Sergij Stancich in ki je potekal v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, so poleg zgoraj že omenjenega Vrečka nastopili še prof. Tatjana Rojc, ki je knjigo predstavila, Matija Ogrin z Inštituta za slovenski jezik pri Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je knjigo izdal z gmotno pomočjo Zadružne kraške banke, ter pesnik in igralec Aleksij Pregarc, ki je občuteno podal splet Kosovelovih pesmi. Za glasbeno kuliso sta poskrbela pevka in violinistka Andrejka Možina ter kitarist Marko Čepak. Predsednik upravnega odbora ZKB Stancich je uvodoma dejal, da Zadružna kraška banka za leto 2012 ni pripravila tradicionalnega institucionalno-umetniškega koledarja, ampak je svoja sredstva sklenila nameniti dobrodelnim in kulturnim pobudam, med katere lahko prav gotovo prištevamo izid Monografije o Srečku Kosovelu. Matija Ogrin je v začetku svojega posega naglasil predvsem dejstvo, da se avtor knjige Janez Vrečko s Srečkom Kosovelom in njegovim literarnim opusom ukvarja že celo poklicno življenje. Publikacija, katere izid je poleg Zadružne kraške banke podprla tudi Agencija Republike Slovenije za knjigo, spada v najstarejšo slovensko knjižno zbirko o slovenskih književnikih, ki jo je leta 1946 začel izdajati prof. Anton Ocvirk. Prof. Rojčeva pa je prepričana, da je izid Monografije o Srečku Kosovelu eden pomembnejših dogodkov na področju slovenske literarne zgodovine, njen nastanek je trajal kar dolgo, saj jo je avtor pripravljal celih sedem let. Nekaj gradiva o Kosovelu kljub vsemu še vedno čaka na založnika in objavo. Rojčeva je v nadaljevanju časovno in umetniško uvrstila Kosovelov opus v čas, ko so poleg njega v Trstu ustvarjali še slikar Avgust Černigoj, publicist in založnik Vladimir Martelanc, pesnica Fani Obidova in skladatelj Marij Kogoj. Ko danes presojamo Kosovelovo intelektualno in literarno zapuščino, moramo kraškemu avtorju brez dvoma priznati genialnost, je prepričana Rojčeva. Najžlahtnejša iz- ZKB eventi Kosovel e i premi di studio In dicembre la Banca di Credito Cooperativo del Carso ha concluso il proprio programma annuale di eventi con l‘organizzazione dell‘ormai tradizionale cerimonia di consegna del premi di studio destinati ai figli dei propri Soci distintisi nello studio. Nella circostanza è stato anche presentato un importante volume monografico sul poeta sloveno Srečko Kosovel curato dal prof. Janez Vrečko della Facoltà di Filosofia dell‘Università di Lubiana. L‘evento della durata di circa un‘ora e mezza si è tenuto presso la sala esposizioni della ZKB a Opicina. Oltre al già citato Vrečko sono intervenuti anche la prof.ssa Tatjana Rojc, che ha presentato il volume, Matija Ogrin in rappresentanza dell‘Istituto per la lingua slovena“Fran Ramovš” facente parte del Centro di ricerca scientifica dell‘Accademia slovena delle scienze e delle arti SAZU, che ha pubblicato il volume con il sostegno finanziario della Banca di Credito Cooperativo del Carso, nonché il poeta e attore teatrale Aleksij Pregarc, che ha fornito un‘appassionata lettura delle poesie di Srečko Kosovel. I momenti musicali sono stati offerti dalla violinista Andrejka Možina e del chitarrista Marko Čepak. Nell‘introdurre la serata il Presidente del Consiglio di Amministrazione della ZKB Sergio Stancich ha chiarito che quest‘anno la Banca di Credito Cooperativo del Carso non ha realizzato il tradizionale calendario a tema istituzionale e culturale per il 2012, preferendo destinare le risorse finanziarie per la sua realizzazione ad eventi benefici e culturali tra i quali possiamo a pieno titolo annoverare la pubblica- zione del volume monografico dedicato a Srečko Kosovel. Matija Ogrin ha voluto iniziare il proprio intervento sottolineando come l‘autore del libro Janez Vrečko abbia dedicato a Srečko Kosovel ed al suo opus letterario buona parte della propria carriera professionale. Il volume, sostenuto finanziariamente dalla Banca di Credito Cooperativo del Carso e dall‘Agenzia della Repubblica di Slovenia per il Libro (Javna agencija za knjigo), fa parte della più antica collana sui letterati sloveni, creata nel 1946 dal prof. Anton Ocvirk. La prof.ssa Rojc ha invece espresso la convinzione che la pubblicazione del volume monografico su Srečko Kosovel è uno degli avvenimenti più importanti nel campo degli studi sulla letteratura slovena classica. La genesi del libro è stata particolarmente lunga ed è durata la bellezza di sette anni. Nonostante ciò una parte del materiale su Kosovel attende ancora di trovare un editore ed essere pubblicata. La Rojc ha poi continuato fornendo una collocazione cronologica e artistica dell'opus di Srečko Kosovel, collocandolo nel tempo in cui a Trieste erano attivi il pittore Avgust Černigoj, il pubblicista ed editore Vladimir Martelanc, la poetessa Fani Obidova e il compositore Marij Kogoj. "Quando al giorno d'oggi valutiamo il lascito intellettuale e letterario del Kosovel, non possiamo fare a meno di constatare la genialità dell'autore originario del Carso,” afferma convinta la Rojc. "Inoltre la comparatistica o letteratura comparata, disciplina letteraria più fine, ha nel prof. Vrečko un ottimo interprete, che può Janez Vrečko se s Kosovelom ukvarja že celo poklicno življenje Janez Vrečko ha dedicato allo studio di Kosovel tutta la vita professionale 11 ZKB dogodki med vseh literarnih ved komparativistika je v prof. Vrečku našla odličnega interpreta, kot so pred njim to bili že omenjeni Anton Ocvirk, pa tudi Dušan Pirjevec in Janko Kos. Vesel sem, da se knjiga predstavlja na Opčinah, je uvodoma povedal prof. Vrečko, saj so Opčine kraj, iz katerega se je Kosovel podajal v Trst, od tam pa v svet. Zanimivo je, da Kosovel Trsta po požigu Narodnega doma julija 1920 ni več maral, hkrati pa je potrebno poudariti, da so vse Kosovelove pesniške faze globoko prežete s Krasom. Kosovel se je nekaj časa prepoznaval v futurizmu, ki ga je utemeljil Italijan Marinetti, od njega pa se je oddaljil, ko je spoznal, da se ta literarna in umetniška smer poigrava z jezikom in človekom, kar je bilo za Kosovela naravnost nesprejemljivo. Prvi, ki je Kosovela povezal s konstruktivizmom, je bil že večkrat omenjeni Anton Ocvirk, ki je zaradi svojega prepričanja naletel na hude kritike. Pri Kosovelovem postopnem umeščanju v konstruktivistične tokove je pomembno vlogo odigral Ivo Grahor, ki se je po oktobrski revoluciji vtihotapil v Sovjetsko zvezo in bil tam nekaj časa tudi zaprt. Grahor je bil kulturni posrednik izrednega pomena, po njegovem posredovanju pa je Kosovel začel drugače dojemati svet. Prej je namreč videl antitezo med literaturo in znanostjo, potem pa sta se ti dve vedi v njegovih mislih sintetizirali. Glavno vodilo njegovega opusa je bila vsekakor odrešitev človeštva. Kosovelovo delo je v Trstu odmevalo tudi po njegovi smrti, saj sta umetnika Černigoj in Stepančič leta 1927 v tržaškem Ljudskem vrtu sestavila Kons laboratorij v njegov spomin. Prof. Vrečko je svoj poseg sklenil z mislijo, da kljub vsemu o Kosovelu še nismo izrekli oziroma zapisali zadnje besede. Decembrski večer se je v razstavni dvorani Zadružne kraške banke sklenil s podelitvijo štipendij dijakom in dijakinjam ter študentom in študentkam, otrokom članov ZKB, ki so se na svoji študijski poti še posebno izkazati in imena katerih objavljamo v nadaljevanju. Višja srednja šola – Scuola superiore 500 € Slavec Nastja (A. M. Slomšek), Čok Alen (Ž. Zois), Oblak Tjaša (F. Prešeren), Tavčar Lucija (F. Prešeren), Kerpan Goran (Ž. Zois), Renar Tina (A. M. Slomšek), Skabar Nik (J. Stefan), Jazbec Martina (F. Prešeren), Sossi Nada (A. M. Slomšek), Pečar Miha (Ž. Zois). Univerzitetna diploma prve stopnje – Laurea triennale 750 € Devetak Lara, Simoneta Lara, Clarici Mateja Univerzitetna diploma – Laurea specialistica 1000 € Stopar Kristjan, Nabergoj Mitja, Sossi Jasmina, Krmec Eva, Milič Mateja, Venier Laura, Zidarič Ivana 12 ZKB eventi misurarsi alla pari con i propri precursori Anton Ocvirk, Dušan Pirjevec e Janko Kos.” Il prof. Vrečko ha espresso la propria soddisfazione per il fatto che il volume sia stato presentato a Opicina, perché è proprio da qui che Kosovel si calava nella città di Trieste e da lì si apriva al mondo. Altro dettaglio interessante è il fatto che Kosovel, a seguito dell'incendio doloso del Narodni dom nel luglio del 1920, si disaffezionò alla città. Nonostante la fascinazione per Trieste, ogni fase creativa del poeta Kosovel è permeata da impressioni carsiche. Kosovel per un periodo si riconobbe nel movimento futurista, fondato da Filippo Tommaso Marinetti, tuttavia se ne distanziò quando comprese che questo movimento letterario ed artistico si prendeva gioco della lingua e dell'uomo, il che secondo Kosovel era del tutto inaccettabile. Il primo ad associare Kosovel al costruttivismo fu il più volte citato Anton Ocvirk, a cui non furono risparmiate critiche per questa sua convinzione. La progressiva affermazione del carattere costruttivista dell'opus di Kosovel è in gran parte dovuta a Ivo Grahor, famoso tra le altre cose per esser entrato clandestinamente in Unione Sovietica dopo la Rivoluzione d'ottobre ed avervi passato un periodo di reclusione. Il ruolo di Grahor come mediatore culturale fu estremamente importan te, perché fu proprio grazie a lui che Kosovel iniziò a guardare al mondo con occhi diversi. Prima pensava che letteratura e scienza fossero in antitesi, dopodiché queste due discipline trovarono un punto di sintesi nei suoi pensieri. Il tema centrale della sua opera rimase comunque la salvezza dell'umanità. Le opere di Kosovel mantennero a Trieste una particolare risonanza anche dopo la morte dell'artista, soprattutto grazie agli artisti Černigoj e Stepančič, che nel 1927 presso il locale Giardino pubblico allestirono in sua memoria il laboratorio Kons. Il prof. Vrečko ha infine concluso il proprio intervento esprimendo la convinzione che, nonostante tutto, non sia ancora stata detta l'ultima parola su Kosovel. L'evento dicembrino presso la sala esposizioni della Banca di Credito Cooperativo del Carso si è concluso con la consegna dei premi di studio ai figli dei Soci della ZKB più meritevoli (i nominativi dei vincitori sulla pagina a lato). Anton Ocvirk je Kosovela prvi umestil v konstruktivizem È stato Anton Ocvirk a collocare per primo Kosovel nel costruttivismo Štipendisti in predsednik S. Stancich I premiati e il presidente S. Stancich 13 ZKB intervju Intervju s Tatjano Rojc Tokrat smo intervju opravili s prof. Tatjano Rojc, ki poučuje književnost na novogoriški univerzi. Z njo se nismo pogovarjali le o literaturi, pač pa tudi o krizi, ki je zajela ves zahodni svet, družbi, vrednotah, mladih in o tem kako izboljšati medsebojne odnose v obmejnem in širšem prostoru. Kdaj in kako se vam je porodila ljubezen do književnosti? Književnost in glasba me spremljata od vedno in sta tisti dve obliki umetnosti, ki odpirata človeku največje možnosti doživljanja fantastičnega: pripovedi mojega dedka so mi odprle pot v svet domišljije. Njegove izmišljene basni, prosto prirejene pravljice in povesti, vse to me je zavezalo književnosti za vedno. Imela sem srečo, da so to prvo ljubezen nadgradili moji vzgojitelji, moji profesorji in mentorji, ki so prepoznavali možnost, da bi književnost postala moja življenjska sila. Na podlagi katerega kriterija izbirate knjige za branje? Kaj vas v literarnem delu nekega avtorja, ki ga ne poznate, mora pritegniti, da knjigo z veseljem preberete? Poklicno berem veliko, vendar moram priznati, da me knjige, ki sežejo globlje, največkrat kar same izberejo. Ponudijo se mi, od nekoga dobim namig zanje, presenetljivo je, koliko je vsega, česar ne poznam in koliko je onega, ki se mi naenkrat odpre kot povsem nepoznani svet. Knjiga je odgovor na moja vprašanja, je zabava in nauk, je žlahtnost neštetih zgodb, ki jih lahko živim. Od knjig se nerada ločim, preberem jih večkrat. Tako eseje in znanstvene knjige: te seveda izbiram po 14 njihovi tematiki, in vendar jih večkrat skozi leta vzamem v roke, ker se njih sporočilo vse bolj in bolj razvija in mi postaja bolj razumljivo, nekako „pisano na kožo“. Ne verjamem v fenomen elektronskih knjig: knjiga je papir, ki se ga dotakneš, je vonj, je magija strani, ki se obračajo in šelestijo, in platnic, za katere komaj čakaš, da boš spoznal, kaj skrivajo. Je vstop v knjigarno, je klic neznanih junakov in njihovih dogodivščin. Knjig ne mečem na odpad, darujem jih v knjižnice. Drugače pa je, ko gre za poezijo. Poezija je za večerno razmišljanje, je evokacija in provokacija. In tudi identifikacija, če hočete. Kako kot besedna ustvarjalka doživljate dandanašnji čas, kateremu dejansko tehnični in znanstveni razvoj v čedalje večji meri diktirata hiter življenjski ritem? Tudi tehnika in znanstveni razvoj se sama po sebi ne moreta razvijati brez duhovne komponente. Misel je lahko preblisk trenutka, vendar za to, da sedeš in nekaj tehtnega napišeš, v kolikor ti je seveda dano, je treba časa. Pri znanstvenih odkritjih je nujna intuicija, seveda, vendar predvsem znanje, širina duha in pristop: velikim avtorjem se človek prikloni. Čim večji je avtorjev duh, tem skromnejši in bolj poglobljen pristop zahteva od nas. Kriza, kateri smo priča na Zahodu, marsikaj ruši in preoblikuje. Nekateri pravijo, da so krize lahko tudi priložnosti za spremembe, denimo, družbenih vrednot, gospodarskega sistema in pa življenjskega sloga prebivalstva. Soglašate s to trditvijo? Mislite, da bo kriza v določeni meri spremenila temelje naših družbenih ZKB intervista Intervista a Tatjana Rojc Questa volta abbiamo intervistato la prof.ssa Tatjana Rojc, docente di letteratura presso l’Università di Nova Gorica, tuttavia non abbiamo parlato solamente di letteratura, ma anche della crisi che ha investito l’Occidente, della società, dei valori, dei giovani e di come migliorare i rapporti interpersonali in ambito transfrontaliero e non solo. Quando e perché ha sviluppato la passione per la letteratura? Considero la letteratura e la musica, che mi accompagnano da sempre, le due forme d’arte che consentono alle persone di vivere le esperienze più fantastiche. I racconti di mio nonno mi hanno ad esempio fatto scoprire il mondo della fantasia. Le favole che si inventava attingendo liberamente a un bagaglio di fiabe e racconti hanno creato il legame indissolubile che ho con la letteratura. Certo, successivamente ho avuto la fortuna di incontrare educatori, professori e mentori che mi hanno fatto coltivare questo mio primo amore, facendomi comprendere che la letteratura sarebbe diventata la mia ragione di vita. Sulla base di quale criterio sceglie i libri da leggere? Cosa deve attrarla in un autore che non conosce, affinché un libro le risulti particolarmente leggibile? Leggo molto per lavoro, tuttavia devo ammettere che spesso sono i libri stessi a scegliere me, soprattutto quelli che ti segnano nel profondo. Tali libri si offrono da soli, tutt’al più mi capita di ricevere qualche soffiata. Mi sorprendo sempre di quante cose non conosco e di come si possano schiudere orizzonti fino a un dato momento del tutto sconosciuti. I libri sono la risposta alle mie domande, divertimento e lezione di vita allo stesso tempo, sono innumerevoli e nobili storie che posso vivere in prima persona. Ho difficoltà a separarmi dai libri e spesso li leggo più volte. Lo stesso discorso vale anche per la saggistica ed i testi scientifici che scelgo secondo l’argomento trattato e continuo a rileggere negli anni, perché con il tempo il loro messaggio diviene sempre più chiaro e, in un certo senso, privato. Non credo nel fenomeno degli e-book: un libro è carta da toccare, è odore, è la magia ed il fruscio delle pagine da sfogliare e delle copertine che ti incuriosiscono facendoti chiedere cosa celino al proprio interno. Leggere è entrare in una libreria, è il richiamo di personaggi sconosciuti e delle loro avventure. Non getto via i libri, ma li regalo alle biblioteche. Per la poesia vale un discorso diverso. La poesia è la riflessione della sera, è evocazione, provocazione e, se volete, pure identificazione. Ne verjamem v fenomen elektronskih knjig Non credo nel fenomeno degli e-book Come vive, in qualità di scrittrice, una contemporaneità a cui il progresso tecnico e scientifico detta sempre più i ritmi? 15 ZKB intervju ureditev. V smer večje solidarnosti ali kako? Verjamem, da smo v obdobju velikih sprememb. Druga polovica prejšnjega stoletja je postavila popolnoma na glavo hierarhično lestvico vrednot in etike, izgubili smo smisel za idejo, za ideal. Potrošništvo ne more biti vrednota, in iskanje prenove duha je edina možnost, ki jo imamo, da preživimo kot družba, saj slednja ne more temeljiti zgolj na vrednosti kapitala. Vračamo se k zemlji in vračamo se k izvoru. Mladi začenjajo na novo vrednotiti kulturno in duhovno dediščino s tem, da jo prilagajajo novemu času. Trdno verjamem, da bo čas, ki prihaja, veliko bolj ozaveščen. Kot literarna kritičarka ste najtemeljitejša poznavalka književnih opusov Borisa Pahorja, Alojza Rebule in Miroslava Košute. Če pustimo ob strani pomen in vrednost njihovih del, kaj vas je pri teh treh avtorjih s človeškega vidika očaralo oz. naredilo na vas globok vtis? Gre za tri povsem različne individuume: Boris Pahor je očarljiv zaradi svoje 16 mladostniške življenjske sile, ki mu ni umanjkala, kljub vsemu hudemu, ki ga je doživel in preživel. Njegov nasmeh, njegova analiza dogodkov, njegova duhovitost, njegov ognjeviti temperament so presenetljivi. Alojz Rebula je bil moj profesor: dolgujem mu smisel za jezik, za duhovnost, za kritično razmišljanje. Rebulo odlikujejo izjemna dobrota, globina, življenjski stil, enormno znanje in istočasna preprostost, ki so mi za vzor. Miroslav Košuta je človek srca in temperamenta. Izjemen pesnik, ki svojega duha ubeseduje tako žlahtno kakor malokdo. V njem vidim srčnost, ki je neobičajna, in veliko modrost, značilno za človeka, ki ve, kaj je bolečina. In skupaj s soprogo Marto mi je poklonil svoje prijateljstvo, za kar sem mu posebej hvaležna. Njuno dojemanje skupnega življenja zame predstavlja največ, kar lahko doživita moški in ženska v ljubezenski zvezi. Pri svojem profesorskem poklicu ste v stalnem in neposrednem stiku z mladimi. Kako oni doživljajo današnji čas, ki ga označuje čedalje težje vstopanje v svet dela, še posebno z diplomo iz humanističnih ved v žepu? Kaj jim svetujete ob koncu študija? Kateri koristen življenjski nauk jim posredujete? Navzlic vsemu, kar slišim o mladih, da so popolnoma apatični do vsega, je moja izkušnja z njimi povsem drugačna: v desetletju in več, odkar sem prvič stopila v predavalnico, sem se od njih naučila veliko. Presenečajo me, ker imajo izjemno kritičen pristop do stvari, obenem pa znajo razumeti bistvo. S tistimi, ki so diplomirali in/ali magistrirali pod mojim mentorstvom, se je seveda vzpostavil bolj ZKB intervista La tecnica e la ricerca scientifica non possono progredire senza una componente spirituale. L’idea può essere una folgorazione, un attimo, tuttavia sedersi e scrivere qualcosa di valido, sempre che uno ne possegga le capacità, richiede tempo. Ovviamente per realizzare una scoperta scientifica c’è bisogno di intuito, suffragato dal sapere, di larghezza di spirito e del giusto approccio. È ai grandi autori che rendiamo omaggio. Più è grande lo spirito di un autore, più umile e approfondito deve essere l’approccio alle sue opere. La crisi dell’Occidente di cui siamo testimoni ha fatto crollare molte convinzioni e cambiato le idee di molti. Alcuni teorizzano che le crisi sono anche momenti in cui è possibili realizzare grandi cambiamenti, magari dei valori della società, di un sistema economico o dello stile di vita della popolazione. Si trova d’accordo con questa affermazione? Crede che la crisi riuscirà a cambiare le basi del nostro sistema sociale, magari nella direzione di una maggiore solidarietà? Credo che ci troviamo al centro di grandi cambiamenti. La seconda metà del secolo scorso ha stravolto la scala dei valori e l’etica delle persone, facendoci smarrire il senso delle idee e degli ideali. Il consumismo non può essere un valore e la ricerca di un rinnovamento dell’anima è l’unica speranza che ci resta per sopravvivere come società, perché la società non può fondarsi solo sul valore del capitale. Stiamo tornando alla terra ed alle origini. I giovani tornano a valorizzare il patrimonio culturale e spirituale adattandolo alla modernità. Perciò sono fermamente convinta che abbiamo di fronte un tempo in cui saremo tutti molto più consapevoli. Nella sua qualità di critica letteraria lei è considerata la più profonda conoscitrice dell’opera letteraria di Boris Pahor, Alojz Rebula e Miroslav Košuta. Se per un attimo dimentichiamo l’importanza e il valore delle loro opere, cosa la attira o magari impressiona di questi tre autori dal punto di vista umano? Sono tre persone completamente diverse: Boris Pahor affascina per l’entusiasmo giovanile che non gli è mai venuto meno nonostante tutto il male che ha dovuto vivere e sopportare. Il suo sorriso, la capacità di analisi, la sua ironia e il suo temperamento focoso continuano a sorprendere. Alojz Rebula è stato un mio docente: gli sono debitrice per il senso della lingua, per il senso critico e per la spiritualità. Rebula è di carattere estremamente buono, è una persona profonda di cui ammiro lo stile di vita e il vasto sapere che riesce a far convivere con l’umiltà. Miroslav Košuta è una persona di buon cuore e piena di temperamento. È un poeta eccezionale capace di immortalare la propria anima come pochi sanno fare. In lui vedo una bontà fuori dal comune e la saggezza di chi ha conosciuto il dolore. Oltretutto sono particolarmente grata a lui e a sua moglie Marta per avermi fatto dono della loro amicizia. Il modo in cui intendono la vita di coppia è, a mio modo di vedere, la massima espressione di un rapporto amoroso tra un uomo e una donna. Vračamo se k zemlji in vračamo se k izvoru Stiamo tornando alla terra ed alle origini A causa della sua professione di docente lei è a stretto e costante contatto con i giovani. Come vivono secondo lei un tempo caratterizzato dalla sempre maggiore difficoltà a fare ingresso nel mondo del lavoro, soprattutto se con in tasca una laurea in una disciplina umanistica? Cosa consiglia loro una volta terminati gli studi? Quali sono gli insegnamenti che cerca di trasmettere? La mia esperienza con i giovani è completamente diversa da ciò che sento, ossia che sarebbero apatici nei con- 17 ZKB intervju tesen odnos, ki je v času prerastel v medsebojno zaupanje in prijateljstvo. Z nekaterimi med njimi tudi poklicno sodelujem. Mladi imajo danes precej jasne pojme o tem, kako si zamišljajo svoje življenje. In tudi ko iščejo svoj cilj, so pri tem samostojni, ne prestraši jih riziko. Nisem tako modra, da bi lahko drugim dajala nasvete. Edino, kar svojim študentom povem, je, da bodo z znanjem lahko dosegli, kar želijo. In da ne smejo zatajiti same sebe. Izbrali so študij, ki predstavlja tudi življenjsko izbiro, ki terja od njih stalno izobraževanje. To je svojevrstni izziv. Mislim, da cenijo predvsem to, da jih spoštujem in da sem vedno poštena v odnosu do njih. Naš obmejni in čezmejni prostor je v polpreteklosti doživel mnogo sprememb. Prisotnost v njem več narodnih istovetnosti, zgodovinskih spominov in kultur lahko vodi k dvigu pregrad ali k dialogu in skupnemu načrtovanju. Kako s tega vidika gledate na prihodnost tega ozemlja? Katere korake bi po vašem mnenju bilo potrebno storiti za izboljšanje slovensko-italijanskih odnosov? Prepričana sem, da smo na zelo dobri poti medsebojnega dialoga. Menim pa, da se med seboj premalo poznamo: Slovenija in Italija zelo malo vesta druga o drugi, zato imamo kot slovenska narodna skupnost v Italiji posebno nalogo, da zares zapolnimo to vrzel. Mislim, da je prav to naše temeljno poslanstvo. Zato bi si želela predvsem vedno več poštenih in primerno izobraženih ljudi, ki bi načrtovali našo prihodnost v to smer. Ni več čas za to, da bi podpirali medsebojna deljenja, da bi vsak gledal zgolj na svoj individualni interes. Kdor nekaj zna, temu je treba dodeliti odgovornosti. Kdor pa ni primeren za mesto, ki ga zaseda, naj se umakne. S kakšnimi projekti se ta čas ukvarjate? Pravkar se je zaključila montaža televizijskega portreta Miroslava Košute, ki ga je naročila RTV Slovenija. Še vedno se ukvarjam s svojo največjo ljubeznijo, s Kosovelom, pa še s Šalamunom, seveda s Pahorjem, v teh dneh je izšel moj prispevek v slovensko-angleški publikaciji o berlinski reviji Der Sturm in slovenski historični avantgardi, ukvarjam se s Trstom v umetnosti in literaturi. Veliko je vsega, za kar sem seveda zelo vesela in hvaležna. Intervju nastaja ob vstopu v novo leto. Kaj bi ob tej priložnosti voščili ali povedali našim bralcem? Zelo ste me počastili z Vašim vabilom za ta razgovor, ker me na (takrat nabrežinsko) banko veže predvsem spomin na mojega tati, ki je bil pred desetletji tudi član odbora. Vsem voščim, naj novo leto predstavlja sončen prehod v novo dobo! Intervjuval je Matej Caharija 18 ZKB intervista fronti di tutto. Nei dieci e più anni che ho trascorso in aula ho imparato molto da loro. Rimango sempre stupita dall’approccio estremamente critico che hanno verso le cose, pur mantenendo la capacità di comprenderne l’essenza. Ovviamente ho avuto rapporti più stretti con gli studenti di cui sono stata anche relatrice. Tali rapporti si sono col tempo tramutati in fiducia reciproca e amicizia. Con alcuni di essi mantengo una collaborazione professionale. I giovani oggi hanno le idee abbastanza chiare sul proprio futuro. Nell’inseguire il proprio obiettivo sono indipendenti e sono disposti a rischiare. Non sono così saggia da poter dispensare consigli. L’unica cosa che dico ai miei studenti è che solo attraverso il sapere potranno ottenere ciò che desiderano e che non devono rinnegare la propria natura. La scelta della facoltà è una scelta di vita che esige uno studio costante ed al contempo una sfida particolare. Credo che di me apprezzino soprattutto il fatto che sono sempre onesta nei loro confronti. Negli ultimi decenni l’area transfrontaliera in cui viviamo è stata oggetto di molti cambiamenti. La presenza all’interno di esso di vari gruppi etnici e delle relative memorie storiche e culture può portare all’innalzamento di nuove barriere, o magari al dialogo ed alla pianificazione comune. Come guarda al futuro di queste terre alla luce di queste considerazioni? Quali passi andrebbero compiuti per migliorare i rapporti tra italiani e sloveni? Credo che il dialogo abbia raggiunto un buon livello. Nonostante ciò resto convinta che ci conosciamo troppo poco. La Slovenia e l’Italia sanno pochissimo l’una dell’altra, perciò come appartenenti alla minoranza slovena in Italia abbiamo il compito speciale di riempire questo vuoto. Penso che que- sta sia la nostra principale missione. Perciò vorrei che sempre più persone oneste ed adeguatamente istruite pianificassero un futuro in questo senso. È finito il tempo di sostenere le divisioni interne e di guardare solo al proprio interesse. Chi possiede le competenze deve essere responsabilizzato. Chi invece non è all’altezza del posto che ricopre deve farsi da parte. Quali sono i suoi attuali progetti? Da poco abbiamo concluso il montaggio dello speciale televisivo sul poeta Miroslav Košuta commissionatoci dalla televisione nazionale slovena RTV Slovenija. Continuo a dedicarmi ai miei più grandi amori, Kosovel, Šalamun e ovviamente Pahor. Proprio in questi giorni è uscito un mio articolo sulla rivista berlinese Der Sturm e sull’avanguardia storica slovena in una pubblicazione sloveno-inglese. Inoltre studio la figura di Trieste nell’arte e nella letteratura. Il lavoro non mi manca e ne sono felice, oltre che grata. Questa intervista è stata realizzata all’inizio dell’anno. Cosa augura e desidera comunicare ai nostri lettori? Sono onorata di questa intervista, perché sono legata alla Banca (nello specifico a quella di Aurisina) dal ricordo di mio padre, che alcuni decenni fa sedeva nel suo Consiglio di Amministrazione. Auguro a tutti che il nuovo anno coincida con una luminosa entrata in un nuovo e felice periodo di vita! Slovenija in Italija zelo malo vesta druga o drugi La Slovenia e l’Italia sanno pochissimo l’una dell’altra Intervista di Matej Caharija 19 ZKB druœtva in skupine Godbeno društvo Prosek Ko je Godbeno društvo Prosek (GDP) pred osmimi leti praznovalo svojih sto let, je izdalo priložnostno brošuro. Nič nenavadnega. Veliko društev se ob visokem jubileju odloči, da svojo zgodovino zajame v knjigo. Kar pa preseneča pri listanju proseške brošure je zajetna zaloga fotografij, na katerih se godbeniki smejejo. Očitno se te godbe drži dobra volja vse od takrat, ko je bila ustanovljena. Teklo je leto 1904 in domačin Dragotin Starc, ki je v vasi že slovel po svoji vnemi, si je zamislil, da bi lahko tudi na Proseku in Kontovelu imeli godbo. Navdih je dobil po tem, ko je med sprehajanjem po Trstu spremljal mimohod neke godbe. Zato se je zagnano lotil uresničitve svoje želje, tako kot je petnajst let poprej uspešno zagrizel v načrt za ustanovitev pevskega društva Danica na Kontovelu. Na prelomu med 19. in 20. sto- 20 letjem so pač v vaseh na slikovitem obronku med Barkovljami in Krasom kulturna, glasbena in dramska društva rasla kot gobe po dežju. Pri tem razmahu kulturne dejavnosti je Dragotin Starc imel veliko zaslug. Proseškim godbenikom je predsedoval kar 23 let. Pri tem mu gre šteti v čast, da je godbo spet postavil na noge, potem ko je zaradi prve svetovne vojne mnogo godbenikov moralo na fronto. Tudi drugi svetovni spopad je za nekaj let utišal proseške glasbenike. Ko pa se je tudi ta nesrečna stran zgodovine obrnila, so na Proseku končno lahko spet zaigrali. In odtlej niso nikoli nehali. Izmenjevali so se društveni predsedniki in dirigenti, iz leta v leto pa se je godba vrasla v dušo Kontovelcev in Prosečanov. GDP je od konca druge svetovne vojne zbralo že nešteto nastopov, saj spremlja mnogo vaških prireditev ter letno pripravi božični in spomladanski koncert. A nastopi se vrstijo tudi daleč od Proseka, včasih zelo daleč. Proseški godbeniki so namreč zaigrali že marsikje v Italiji in tudi ponekod v Evropi, na primer tudi sredi Prage ali v Schönbrunnu. »Zadnja leta veliko skrbimo za kvaliteto,« pravi Marko Rupel, ki je v devetdesetih letih predsedoval proseški godbi, njej pa je kljub delovnim in družinskim obveznostim še danes zvest. Po Ruplovih besedah šteje godba v tem trenutku 42 članov. Iz leta v leto se zasedba napaja z mladimi godbeniki, ki se potrebnega znanja priučijo v glasbeni šoli. To letos obiskuje 36 gojencev, kar je jamstvo, da se proseški godbi za svojo bodočnost ni treba bati. ZKB società e gruppi Complesso bandistico di Prosecco Otto anni fa, in occasione delle celebrazioni del proprio centenario, il Complesso bandistico di Prosecco (Godbeno društvo Prosek, GDP) pubblicò una brochure commemorativa. Fin qui niente di strano. Molte associazioni decidono infatti di realizzare pubblicazioni celebrative di anniversari particolarmente significativi. Tuttavia la brochure del complesso di Prosecco contiene una moltitudine di fotografie che ritraggono i bandisti in atteggiamento divertito. Evidentemente nella banda il buon umore non latita sin dal tempo in cui è stata fondata, ossia nel 1904, quando Dragotin Starc, abitante particolarmente attivo di Prosecco, pensò che fosse giunto il tempo che Prosecco e Contovello avessero un proprio complesso. Lo spunto gli venne da una passeggiata per le vie di Trieste durante la quale assistette al passaggio di una banda. Fu così che si mise d’impegno per realizzare il proprio desiderio, simile a quello che quindici anni prima aveva portato alla creazione del Circolo culturale ricreativo sloveno Danica di Contovello. Il passaggio dal XIX al XX secolo fu infatti caratterizzato dal fiorire di numerosi circoli musicali e drammatici sul pittoresco lembo di terra esteso tra Barcola ed il Carso. Dragotin Starc fu uno dei principali artefici di questa fioritura presiedendo il Complesso bandistico di Prosecco per 23 anni. Il suo merito principale fu quello di riformare il complesso dopo che molti bandisti vennero spediti sui vari fronti della prima guerra mondiale. Anche il secondo conflitto mondiale silenziò i musicisti di Prosecco per alcuni anni. Quando finalmente si potè voltare anche questa tragica pagina della storia, a Prosecco tornò nuovamente la musica che da allora non ha mai smesso di suonare. Da allora iniziarono a susseguirsi presidenti e direttori di banda e tra gli abitanti di Contovello e Prosecco crebbe di anno in anno la passione per quest’arte. Le esibizioni tenute dal Complesso bandistico di Prosecco dalla fine della seconda guerra mondiale non si contano più. Oltre ad accompagnare le molte iniziative che vengono realizzate in paese, la banda organizza ogni anno il concerto di Natale e quello primaverile. A questi si aggiungono le numerose esibizioni tenute lontano da Prosecco, spesso molto lontano. I bandisti di Prosecco hanno infatti suonato in moltissime località italiane ed europee, ad esempio nel centro di Praga e nel castello austriaco di Schönbrunn. “Negli ultimi anni poniamo l’accento sulla qualità,” afferma Marko GDP je leta 1904 ustanovil Dragotin Starc Il GDP è stato fondato nel 1904 da Dragotin Starc 21 ZKB druœtva in skupine Dva prizora iz nastopov proseških godbenikov Due momenti di esibizioni dei musicisti di Prosecco Na Krasu pač želja po nastopanju za godbo nikoli ne usahne. Za GDP nastopajo Prosečani in Kontovelci, a tudi prebivalci drugih kraških vasi. Konkurenca z nabrežinsko in trebensko godbo seveda obstaja, a te tri godbe si (vsaj zaenkrat) ne (pretirano) stopajo na prste. Proseško godbo danes vodi Sežančan Ivo Bašič, ki svoje godbenike uspešno pripravlja na zahtevne nastope. Eden takih je bil na primer lanski nastop na mednarodnem festivalu med Riminijem in San Marinom ali težko ponovljivi koncert skupaj z ansamblom Štajerskih 7. Po besedah Marka Rupla pa se bodo ti prestižni nastopi še nadaljevali. Tudi poti v tujino bo najbrž še veliko. »Povabiš nekoga iz Bologne k sebi in potem je zelo možno, da še ti dobiš vabilo v Bologno,« je razložil in potem mimogrede omenil Norveško. Gredo godbeniki (spet) na sever? Peter Verč TERANUM V drugi polovici decembra je v tržaški galeriji Tergesteo na Borznem trgu potekalo srečanje pod geslom Teranum e i vini rossi del Carso (Teranum in rdeča kraška vina), na katerem so se zbrali naši kraški vinarji in vinogradniki, ki proizvajajo teran. Pobuda, ki jo prireja Konzorcij za zaščito kraških in briških vin (Consorzio Tutela Vini Collio e Carso), je potekala že petič zapored, svoje pokroviteljstvo pa je pobudi Zadružna kraška banka poklonila že tretjič. Prostori galerije Tergesteo, v katerih je potekala pobuda, so eni najlepših in najbolj sugestivnih v tržaškem mestnem središču, kar je še dodatno prispevalo k dobremu uspehu srečanja. Ljubitelji te posebne vrste rdečega vina so v treh dneh, v katerih je potekala pobuda, imeli možnost degustirati in nakupiti izdelke različnih proizvajalcev. 22 ZKB società e gruppi Rupel che negli anni Novanta ha ricoperto il ruolo di presidente del Complesso bandistico di Prosecco, a cui continua ad essere fedele nonostante i molti impegni di carattere professionale e privato. Marko Rupel ci spiega che la banda è oggi composta da 42 membri. Di anno in anno il complesso si arricchisce di nuovi giovani musicisti che acquisiscono le conoscenze necessarie nella locale scuola di musica. Quest’anno la scuola conta 36 alunni che sono la garanzia per il futuro del Complesso bandistico di Prosecco. Evidentemente sul Carso il desiderio di suonare in una banda non si spegne. Del Complesso bandistico di Prosecco fanno parte persone di Prosecco e Contovello, ma anche individui provenienti da altri borghi del Carso. La concorrenza con le bande di Aurisina e Trebiciano si fa sentire, tuttavia (almeno per il mo- mento) le tre bande non si pestano i piedi. Oggi il Complesso bandistico di Prosecco è diretto da Ivo Bašič di Sesana, abile nel preparare i propri musicisti anche per le esibizioni più complesse. Una di queste è stata senza ombra di dubbio la partecipazione alla passata edizione del Festival bandistico internazionale di Rimini e San Marino, oltre al difficilmente ripetibile concerto tenuto assieme all’ansamble sloveno Štajerskih 7. Secondo Marko Rupel le esibizioni di prestigio saranno sempre più numerose, come pure i viaggi all’estero. “Se inviti qualcuno di Bologna a farti visita, c’è una notevole probabilità che la persona ricambi l’invito,” spiega accennando fugacemente la Norvegia. Forse i bandisti vanno (nuovamente) in visita al Nord? Peter Verč Tudi poti v tujino bo najbrž še veliko Numerosi saranno ancora i viaggi all’estero TERANUM Nella seconda metà del mese di dicembre si è tenuto presso la galleria Tergesteo, che affaccia su Piazza della Borsa, un evento dal titolo Teranum e i vini rossi del Carso a cui hanno partecipato i viticoltori e vinificatori del Carso che producono il terrano. L’evento, organizzato dal Consorzio Tutela Vini Collio e Carso, è ormai giunto alla quinta edizione. La Banca di Credito Cooperativo del Carso è sponsor dell’evento per il terzo anno consecutivo. Gli spazi della galleria Tergesteo che hanno ospitato l’evento sono tra i più affascinanti e suggestivi del centro di Trieste, il che ha ulteriormente contribuito al successo dell’iniziativa. Nei tre giorni in cui si è svolta l’evento gli amanti di questa particolare varietà di vino rosso hanno avuto la possibilità di degustare e acquistare i prodotti di una serie di vitivinicoltori. 23 ZKB kraji Nabrežina Ribištvo, čupe, lov na tune, poljedelstvo, kamnarstvo … Vse to so besede s katerimi je tesno povezana Nabrežina. Prav omenjene dejavnosti so namreč kraj, ki se v italijanščini imenuje Aurisina, skozi zgodovino močno zaznamovale, predvsem slednja, kamnarstvo, pa je sloves kraja ponesla v širni svet. Naselje Nabrežina leži na vrhu obalnih klifov ob Tržaškem zalivu in spada v dvojezično občino Devin-Nabrežina. Geografsko se razteza vzdolž lokalne ceste in železnice Trst-Tržič in je razdeljena v štiri enote: NabrežinaPostaja, Nabrežina-Kamnolomi in Nabrežina-Center, k tem pa prištevamo tudi razmeroma samostojno naselitveno območje Križ. Strmo območje, ki se z obalnih klifov spušča proti obali, domačini imenujejo Breg. Stari del vasi se nahaja v severovzhodnem delu centra. Sestavljajo ga ohranjeni in obnovljeni objekti z značilno kraško arhitekturo, v kateri se zrcali pečat posameznih zgodovinskih obdobij naselja. Na osrednjem trgu stoji cerkev sv. Roka, zavetnika kraja, kateremu je vsako leto v avgustu posvečeno tradicionalno praznovanje. V središču kraja se nahaja tudi spomenik padlim v drugi svetovni vojni. Nabrežina predstavlja izhodišče za številne učne in naravoslovne poti: Učno pot Nabrežina, Ribiško in Kugyjevo pot. Prav tako je naselje središče pestrega kulturnega dogajanja, v njem delujejo številna društva, mesto pa je tudi rojstni kraj pesnika Iga Grudna, ki je podobo Nabrežine in njen utrip zajel v mnogotere stihe svojih pesmi. Njegova rojstna hiša se nahaja južno od glavnega trga, pred njo stoji pesnikov kip. Da je bila Nabrežina poseljena že v prazgodovini, dokazujejo številne 24 arheološke najdbe v bližini naselja, prve pisne omembe kraja pa so iz leta 1308. Prebivalci so se skozi stoletja preživljali predvsem s poljedelstvom in ribištvom. Pri slednjem je posebej izstopal zlasti lov na tune, ki so jih Nabrežinci lovili ponoči z navadnimi mrežami in podnevi na tipičen slovenski način, s potegovanjem velike obkroževalne mreže in zajetih tun na breg. V povezavi z ribolovom velja omeniti tudi t.i. čupe, iz enega samega velikega hloda iztesana primitivna plovila, ki veljajo za prva slovenska plovila in so jih ribiči vse od poselitve območja v 8. stoletju uporabljali za lovljenje ob obali. Še danes živa kamninarska in kamnoseška dejavnost v Nabrežini sega že v čase rimske dobe, ko so nabrežinski kamnolomi predstavljali vir materiala za izgradnjo Ogleja, Trsta in Čedada. Najpomembnejšo vlogo (pa) je nabrežinski kamen prevzel ob dograditvi južne železnice Dunaj-Trst, leta 1857, ko ga je takratno cesarstvo začelo izvažati po manjših in večjih mestih. Vzpon kamnarstva v svojem članku Nabrežinski predvojni zlati sen slikovito opiše tudi Matej Caharija: »Najprej je apnenec krasil stavbe bližnjega mesta. V Trstu naletimo, ali bolje stopimo nanj v skoraj vsaki hiši. Milim kupolam srbske pravoslavne cerkve daje pravo mogočnost. S sivo-belimi neoporečnimi fasadami središčnih bančnih palač in zavarovalniških družb nudi strankam potrebno zaupanje teh ustanov. Z ostrinami evangeličanske cerkve razbija uradniško in dolgočasno pravokotno perspektivo terezijanske četrti. Kaj kmalu pa je začel lepšati številne dunajske palače in cesarjeve dvorce, operno hišo v Gradcu ter budimpeški parlament, ki se zrcali v Donavi. Tam, kjer se Soča utaplja v nižino, pa je ka- ZKB luoghi Aurisina La pesca, soprattutto quella del tonno, le čupe (imbarcazioni tipiche della costa triestina ed istriana dalla forma stretta e allungata), l’agricoltura, l’estrazione e la lavorazione della pietra … Sono queste le parole che richiamano alla mente il borgo di Aurisina e che lungo tutta la sua storia hanno fortemente caratterizzato la località che in sloveno viene detta Nabrežina. Soprattutto l’attività estrattiva e di lavorazione della pietra ha portato il nome Aurisina in tutto il mondo. L’abitato di Aurisina si trova sopra le falesie che cingono il Golfo di Trieste e fa parte del comune bilingue di Duino Aurisina. Geograficamente si estende lungo la strada statale e la ferrovia che collegano Trieste a Monfalcone, mentre dal punto di vista dell’organizzazione urbanistica si divide in quattro abitati: Aurisina Stazione, Aurisina Cave e Aurisina Centro, alle quali bisogna aggiungere l’abitato di Aurisina Santa Croce, localizzato in posizione leggermente distaccata. Vi sono poi le superfici quasi a picco che scendono fino al mare e che gli abitanti del luogo chiamano Breg. Il nucleo storico del borgo occupa la porzione dell’abitato di Aurisina Centro che si estende verso nord-est. Esso è composto da edifici originali o ristrutturati, caratteristici esempi di architettura carsica, sui quali sono visibili i segni dei vari periodi storici in cui si è sviluppato il borgo. Sulla piazza centrale si erge la chiesa di San Rocco, patrono di Aurisina, in onore del quale in agosto viene organizzata l’annuale festa paesana. Al centro dell’abitato vi è inoltre un monumento che celebra i caduti della seconda guerra mondiale. Aurisina è il punto di partenza di molti sentieri pedagogici e naturalistici. Tra gli altri vanno citati il Sentiero Aurisina, il Sentiero dei pescatori e il Sentiero Kugy. Il borgo è inoltre un vivace centro culturale in cui opera una moltitudine di associazioni ed è noto come luogo natio del poeta sloveno Igo Gruden, che nei versi delle proprie poesie ha immortalato a imperitura memoria l’immagine e la vita di Aurisina. La sua casa natia si trova a sud rispetto alla piazza principale ed è riconoscibile dal busto dello scrittore all’entrata. Che Aurisina fosse abitata già in epoca preistorica è testimoniato dai numerosi ritrovamenti archeologici effettuati nelle vicinanze dell’abitato. Le prime testimonianze scritte risalgono invece al 1308. Durante i secoli gli abitanti del luogo hanno vissuto soprattutto di agricoltura e di pesca. Particolare rilievo storico viene dato soprattutto alla pesca del tonno, pescato dagli abitanti di Aurisina di notte con normali reti e di giorno con la tipica tecnica slovena, ossia trainando una grande rete circolare direttamente dalla spiaggia. Restando sempre in tema di pesca vanno certamente menzionate anche le cosiddette čupe, barche primitive ottenute dalla lavorazione di un unico tronco d’albero che sono il primo esempio di imbarcazione slovena. Esse vennero utilizzate dai pescatori per le battute di pesca sin dall’VIII secolo, quando l’area venne colonizzata stabilmente. L’ancor oggi vivace attività di estrazione e lavorazione della pietra di Aurisina trae le proprie origini in epoca romana, quando le locali cave forni- Kulturna pobuda na vaškem trgu, v ozadju cerkev sv. Roka Manifestazione culturale nella piazza paesana, sullo sfondo la chiesa di San Rocco Prebivalci Nabrežine so se skozi stoletja preživljali s poljedelstvom in ribištvom Durante i secoli gli abitanti del luogo hanno vissuto di agricoltura e di pesca 25 ZKB kraji men ustvaril največji enolični kamniti most na svetu. Iz tržaškega pristana so parniki izvažali kamen v Egipt.« Sloves in pomembnost nabrežinskih kamnolomov sta v času največjega razcveta za kraj pomenila velik kulturni in gospodarski napredek, ki sta s seboj prinesla tudi veliko denarja. Prav zaradi tega je bila na pobudo nekaterih podjetnih Nabrežincev in prišlekov leta 1888 v kraju ustanovljena posojilnica, prva na Krasu, tretja na Primorskem. Imenovala se je Hranilno in posojilno društvo v Nabrežini. Tik pred prvo svetovno vojno je bila na pobudo takratnega župnika Jožefa Vodopivca v Nabrežini ustanovljen še en kreditni zavod – Ljudska hranilnica in posojilnica. V poslovanje obeh pa je kaj kmalu posegla vojna vihra prve svetovne vojne. Leta 1929 sta se posojilnici pod pritiskom fašistične oblasti, skupaj s posojilnicama v Devinu in Šempolaju, združili v Cassa rurale di prestiti di Aurisina – Società cooperativa in nome collettivo. A tudi tu je poslovanje kmalu zaznamovala vojna – druga svetovna. Dejavnost v nabrežinski posojilnici se je ponovno okrepila leta 1951. Na začetku sedemdesetih je vodstvo posojilnice pričelo resno razmišljati o spojitvi z Spomenik padlim, za njim nabrežinska podružnica ZKB Il monumento ai caduti, in secondo piano la filiale ZKB di Aurisina 26 opensko, vendar do dejanske spojitve v tistem času ni prišlo. Ponovno se je ugodna priložnost za združevanje bank pojavila v devetdesetih letih, ko se je uresničila tudi težnja po spojitvi nabrežinske in openske hranilnice. Leta 1994 je z združitvijo tako nastala Zadružna kraška banka s sedežem na Opčinah in podružnicami v Nabrežini, Sesljanu in Trstu. Nabrežinska poslovalnica Zadružne kraške banke, ki jo danes vodi Mariano Juan Brecelj, tako v letu 2012 praznuje 124 let obstoja. Obiščete jo lahko na Trgu sv. Roka 106, v samem središču naselja. Njena vrata so odprta od ponedeljka do petka od 8.20 do 13. 20 v dopoldanskem in od 14.35 do 16.05 v popoldanskem času. Tjaša Komac Viri: Več avtorjev (ur. Vera Tuta): Nabrežina skozi stoletja (zbornik člankov); SKD Igo Gruden, Nabrežina 2006 (druga, dopolnjena izdaja) http://sl.wikipedia.org/wiki/Nabrežina ZKB luoghi rono il materiale per la costruzione di Aquileia, Trieste e Cividale del Friuli. La pietra di Aurisina ha beneficiato però soprattutto della costruzione della ferrovia meridionale Vienna-Trieste nel 1857, a seguito della quale iniziò ad essere esportata in tutte le città dell’Impero austriaco. Nel proprio articolo Nabrežinski predvojni zlati sen (Il sogno dorato della Aurisina antebellica) Matej Caharija descrive l’affermazione della pietra di Aurisina con le seguenti enfatiche parole: »Dapprima il calcare ornava gli edifici della vicina città. A Trieste lo incrociamo o calpestiamo quasi in ogni edificio. Esso dona alle affascinanti cupole della chiesa serbo-ortodossa un senso di autentica magnificenza. Dalle immacolate facciate grigio candido dei palazzi del centro instilla nei clienti la fiducia nelle banche e nelle compagnie assicurative. Le guglie della chiesa anglicana rompono la prospettiva rettangolare e monotona degli uffici del Borgo teresiano. Di lì a poco iniziò ad abbellire i numerosi palazzi viennesi, le corti imperiali, il palazzo dell’opera di Graz e il parlamento ungherese che si specchia nel Danubio a Budapest. Nel luogo in cui l’Isonzo si abbandona alla pianura, esso ha dato origine al ponte ad arcata unica in pietra tagliata più grande del mondo. Infine i piroscafi che partivano dal porto di Trieste esportavano tale pietra sino in Egitto.« La fama e l’importanza delle cave di Aurisina nel periodo della loro massima crescita coincisero con una forte crescita culturale ed economica per la località, il che a sua volta coincise con un generale arricchimento. Fu per questo che su iniziativa di alcuni imprenditori locali e di altri insediatisi ad Aurisina nel 1888 venne fondata la terza Cassa di Risparmio del Litorale, chiamata Compagnia di risparmio e prestito a Nabresina. Poco prima dello scoppio della Prima guerra mondiale, su iniziativa dell’allora parroco Jožef Vodopivec, ad Aurisina venne fondato un secondo istituto di credito, la Ljudska hranilnica in posojilnica (Cassa di credito e risparmio popolare). L’attività di entrambe venne presto sconvolta dalla guerra. Nel 1929 entrambe le case di risparmio, sotto la pressione delle autorità fasciste, si fusero con le omologhe di Duino e San Pelagio creando la Cassa rurale di prestiti di Aurisina – Sociata cooperativa in nome collettivo. Tuttavia la sua attività venne sconquassata da un nuovo conflitto mondiale. L’attività della Cassa di risparmio di Aurisina riprese vigore nel 1951. All’inizio degli anni Settanta i vertici dell’istituto di credito iniziarono a prendere in seria considerazione la fusione con la Cassa rurale ed artigiana di Opicina, tuttavia tali ipotesi non si concretizzarono. Una nuova e conveniente opportunità di fondere le due banche si presentò negli anni Novanta. Gli intenti di fusione degli istituti di Aurisina e Opicina trovarono finalmente concretamento. Fu così che nel 1994 nacque la Banca di Credito Cooperativo del Carso con sede a Opicina e filiali ad Aurisina, Sistiana e Trieste. Quest’anno nella filiale di Aurisina, oggi diretta da Mariano Juan Brecelj, si festeggiano i 124 anni di esistenza della locale banca. I suoi uffici si affacciano su Piazza San Rocco al civico 106, nel centro dell’abitato. La filiale opera dal lunedì al venerdì con orario mattutino 8.20-13.20 e pomeridiano 14.35-16.05. Leta 1888 je bila v Nabrežini ustanovljena posojilnica, prva na Krasu Nel 1888 venne fondata ad Aurisuna la Cassa del Risparmio, la prima sul Carso Tjaša Komac Fonti: Autori vari (a cura di Vera Tuta): Nabrežina skozi stoletja (collezione di articoli); SKD Igo Gruden, Nabrežina 2006 (seconda edizione integrata) http://sl.wikipedia.org/wiki/Nabrežina 27 ZKB revija Kras Vrtnice na krasu Prva mednarodno registrirana slovenska vrtnica Prešeren, ki jo je vzgojil avtor tega sestavka akad. prof. dr. Matjaž Kmecl La prima varietà slovena di rosa registrata a livello internazionale, la Prešeren, selezionata dall’autore del presente articolo prof. Matjaž Kmecl Po kraških gmajnah raste kak ducat različnih šipkov, naravnih vrtnic. Na prvi pogled jih niti ni mogoče vseh med seboj razlikovati, so pa s svojo pogostnostjo zagotovo znamenje njihovega zadovoljstva s Krasom: sami se zasejejo celo med surovim kamenjem, globoko ženejo korenine, da tudi v največji suši ne trpijo žeje, sonce imajo radi in celo veter jim dene dobro, ker odganja bolezni in zajedavce. Če imajo že šipki tako radi ta svet, velja to tudi za vrtnice, ki so v tisočletjih iz njih nastale – malo s človekovo pomočjo, malo pa kar po naravi. Sicer redke naravne mutante/spremenjenke so začeli že pred tisočletji odbirati, razmnoževati in križati – Kitajci so menda že pred 5000 leti odkrili in namnožili polnocvetne vrtnice. Vrtnična kultura pa se je potem (in že tudi prej) nezaustavljivo širila proti Evropi; rastlini in njenim cvetovom 28 so pripisovali zmeraj nove simbolne pomene. Znašla se je v Semiramidinih vrtovih, na slikarijah v Knososu, se ob pomoči pridnih meniških rok naselila v srednjeveških evropskih samostanih, kjer je še posebej znana postala tako imenovana 'apotekarska roža' oziroma galski šipek, se povzpela na zastave in v grbe (znana je angleška poznosrednjeveška vojna med rdečo in belo rožo ali pa pri nas kot cvet v novogoriškem mestnem grbu in še kje). Ko so ustanavljali Društvo slovenskih ljubiteljev vrtnic (vrtničarjev), so se spomnili, da je vrtnica bržkone prva kulturna rastlina, ki je bila zapisana v kakšnem našem starem rokopisu: v tako imenovanem 'auersperškem fragmentu' iz 15. stoletja se namreč bere verz 'rasti in ljubi me moja ljuba gartroža rumena' – izbrali so si ga za geslo na svoji spletni strani. Z vse večjo priljubljenostjo je začela postajati tudi zanimiv trgovski predmet; sodobne velike vrtničarske firme razmnožijo in tudi prodajo po več milijonov vrtnic letno. Seveda pa morajo kar naprej skrbeti za novosti; tudi sajenje vrtnic pozna obdobja različnih mod – tako je mogoče danes na svetovnem tržišču pridobiti tudi 40.000 in več različnih sort; že kar po medmrežju se jih da naročiti po nekaj sto ali celo tisoč. Vrtnica je pač ob vsej svoji skromnosti in cvetni razkošnosti zelo 'nadarjena' za različna križanja – že med šipki (v naravi jih raste blizu 200 vrst, predvsem v vzhodni Aziji), še bolj med 'vrtnimi' sortami. In tako obstaja v najrazličnejših oblikah in velikostih: od popenjavk, ki zrastejo celo čez 20 metrov visoko, do nekaj centimetrskih pritlikavk v lončkih, ki so zvečine cvetličarsko potrošno blago, kar pomeni, da jih ZKB rivista Kras Le rose del carso La landa carsica è l’habitat privilegiato di una dozzina di rosacee o rose selvatiche. Difficili da distinguere a prima vista l’una dall’altra, la loro numerosità è una chiara prova del fatto che gradiscono il Carso: le rosacee crescono tra le rocce più appuntite, dove affondano le proprie radici in profondità per non soffrire la sete nemmeno nei periodi di maggiore siccità. Inoltre la rosa selvatica ama il sole e non disdegna neppure il vento che scaccia le malattie ed i parassiti. Se per le rose selvatiche vale l'affermazione che amano particolarmente questo mondo, lo stesso si può dire per le varietà coltivate, selezionate nel corso dei millenni dall'uomo o diversificatesi spontaneamente. All'incirca 5000 anni fa le rare varietà mutate naturalmente furono selezionate, riprodotte e incrociate dai cinesi per ottenere ed iniziare a coltivare rosacee ornamentali. Fu allora (ma anche prima) che nella sua irrefrenabile diffusione la coltura delle rosa raggiunse l'Europa. Le rose ed i loro fiori iniziarono così ad acquisire sempre nuovi significati simbolici e si ritrovarono così nei giardini pensili di Seramide a Babilonia e sui bassorilievi di Cnosso. Grazie alle sapienti mani dei monaci le rosacee colonizzarono i monasteri di tutta l'Europa medievale. In questo periodo divenne particolarmente famosa la “rosa del farmacista” o rosa gallica, che venne raffigurata sui vessilli e sulle insegne (celebri rimangono la battaglia tardo medievale in cui si fronteggiavano eserciti sui cui vessilli campeggiavano rispettivamente una rosa rossa e una bianca e in luoghi più vicini a noi lo stemma della città di Nova Gorica). Quando venne fondata l’Associazione dei rosaisti sloveni (Društvo slovenskih ljubiteljev vrtnic) i suoi promotori, che avevano ben presente come la rosa fosse stata con tutta probabilità la prima coltura floricola in assoluto, scelsero come motto per il proprio sito un verso del cosiddetto “Frammento di Auersperg”, manoscritto del XV secolo che recita “rasti in ljubi me moja ljuba gartroža rumena” (cresci ed amami, o mia diletta rosa gialla). A causa della sua crescente affermazione la rosa divenne appetibile anche a fini commerciali. Oggi i giganti della floristica coltivano e vendono milioni di rose l’anno con un occhio all’innovazione, perché anche la coltura della rosa è soggetta alla moda del momento. È così che siamo giunti alle oltre 40.000 varietà presenti sul mercato mondiale (per ordinarne qualche centinaio o addirittura migliaio basta visitare la rete). Ciò è dovuto alla natura poco esigente della rosa che, unito alla magnificenza della sua infiorescenza, la rende particolarmente “predisposta” agli incroci. Tale discorso vale sia per le rose selvatiche (presenti in natura in circa 200 varietà, distribuite soprattutto nell’Asia orientale), che per le varietà “da giardino”. Esistono rose dalle forme e dimensioni più disparate: dalle varietà rampicanti che possono raggiungere i 20 metri di altezza alle varietà nane di pochi centimetri che crescono nei vasetti e che sono le più commerciate dai fiorai, visto che la maggior parte dei fiori invasati viene gettato dagli acquirenti una volta sfiorito per acquistarne di nuovi – i floristi dedicano perciò a queste varietà una cura particolare. Gli ibridatori della celebre azienda Poulsen roser, che annualmente coltivano e vendono alcune decine di milioni di rose, creano ogni anno qualche nuova varietà. Ci sono poi le varietà a fiore grande, a mazzetti, cespugliose, oltre ai cultivar da taglio, dal gambo lungo Vrtnica je začela postajati tudi zanimiv trgovski predmet La rosa è diventata appettibile anche a fini commerciali 29 ZKB revija Kras Vrtnica Katarina, ki jo je selekcioniral znani slovenski vrtni@ar Simon Škorjanec La rosa Katarina, nata dal celebre rosaista sloveno Simon Škorjanec 30 kot večino lončnic kupci po odcvetenju zavržejo in preprosto kupijo nove – poklicni vrtničarji se jim prav zato posvečajo s posebno vnemo. Znamenito dansko vrtničarsko podjetje Poulsen jih vsako leto nakriža kar nekaj novih sort, razmnoži in proda pa jih po nekaj deset milijonov. Potem so tu mnogocvetne, velikocvetne, grmaste in take za rezanje: s posebno dolgimi, čim manj trnatimi 'peclji', zraven pa s cvetovi, ki zdržijo v vazi po deset in več dni. Barva, oblika in vonljivost cvetov pa so sploh najbolj popularne lastnosti vrtničnih sort, po vonljivosti in barvnih odtenkih jih je dobesedno brez števila – razen modrih in čisto črnih vse drugo. Dandanes postaja njihova najbolj cenjena lastnost naravna odpornost proti zajedavcem – pač iz okoljskih razlogov; sleherno varovalno škropljenje pomeni namreč za ves vrt surov poseg, ki poleg koristi prinese še ničkoliko škode in v celoti napade ves bioritem, ne le škodljivce. Kdor je kdajkoli imel opravka z vrtnicami, pa si brez škropljenja zadeve skoraj ne zna predstavljati. Žlahtnitelji si zdaj zato prizadevajo, da bi v novih sortah z različnimi križanji in odbiranji okrepili tiste gene, ki skrbijo za naravno odpornost proti tem nadlegam. Zato že vnaprej priporočilo vsem novim zasajevalcem vrtnic, da se je zelo koristno pozanimati, kako je s temi lastnostmi; nekateri pridelovalci in prodajalci, kakršna je nemška firma Kordes (v Šempetru pri Novi Gorici ima tudi svojega slovenskega zastopnika) označujejo zdravje in odpornost (vča- sih tudi vonljivost) s posebnimi znaki – Kordes na primer s številom zvezdic od 1 do 3. Ni se treba na pamet zanesti na staro izkušnjo, da so najbolj občutljive rumeno cvetoče sorte; že nekaj časa je na prodaj kar nekaj novih vrtnic v rumeno-oranžno-rjavih tonih, ki so zgledno odporne. Je pa mogoče vnaprej skoraj brezpogojno zaupati, da bodo nadpovprečno zdrave tako imenovane prekrivalke, nizko rastoče vrtnice, ki naj bi tla prekrile tako na gosto, da naj ne bi imel niti plevel med njimi prav nobene možnosti; kar je sicer malo pretirano, malo pa le drži. Po vsem tem bi lahko zapisali, da bo storil dobro, kdor bo na Krasu ali kjerkoli v zahodnem koncu naše slovenske državice (seveda tudi drugod) posadil to prelepo in starodavno rastlino (nekajkrat starejša je od človeka). Lahko se je bo veselil leto za letom; če jo bo sortno dobro izbral in primerno posadil, prvo leto ob suši vsaj malo tudi zalival, pa sploh. Mogoče bi kakšno zgodnje škropljenje (največ dve) tudi ne škodilo – vsekakor pa ni vredno, če je prepozno (po juniju), ko se bolezni že surovo kažejo. Takrat sta žal s škropljenjem proč vržena delo in denar. Pri izbiri sort si kaže ogledati kak rožnik oziroma rozarij, živo zbirko vrtnic: bodisi v Volčjem potoku, bodisi v mariborskem botaničnem vrtu ali pa takoj za mejo pri Svetem Ivanu v Trstu, kjer je v tem delu Evrope največji nasad z okoli 2000 sortami; zanj skrbi slovenski strokovnjak, tržaški Slovenec Vladimir Vremec. Videti prej različne sorte v živo je le čisto nekaj drugega kakor če jih posadimo bolj ali manj na pamet; izbiramo jih seveda lahko tudi po ustnem priporočilu ali po 'literaturi', vendar vseeno ni isto. Res pa je na Krasu za vrtnice tako ugodno podnebje, da ni v nobenem ZKB rivista Kras e poco “spinoso” e dai fiori che riescono a resistere in vaso per una decina di giorni. Colore, forma e profumo sono le caratteristiche più popolari delle varietà da giardino. Fatta eccezione per i colori nero e blu, le varietà di colori e profumi sono innumerevoli. Al giorno d’oggi la caratteristica più apprezzata è la resistenza ai parassiti, ovviamente per ragioni ecologiche. Ogni spruzzatura antiparassitaria coincide con un intervento particolarmente invasivo sul giardino, che oltre ai benefici porta con sé tutta una serie di danni che oltre ai parassiti colpiscono anche il bioritmo delle piante. Chiunque abbia coltivato delle rose, difficilmente potrà immaginare cosa questa operazione senza trattamento antiparassitario, perciò oggi gli ibridatori, incrociando e selezionando i vari cultivar, cercano di scovare i geni responsabili della resistenza naturale verso tali agenti. È per questo che ci sentiamo di dare un consiglio a tutti i nuovi coltivatori di rose: è assolutamente importante comprendere le caratteristiche della pianta. Alcuni produttori e commercianti, tra i quali l’azienda tedesca Kordes (il cui importatore per la Slovenia si trova a Šempeter presso Nova Gorica), segnalano le caratteristiche sanitarie e di resistenza (e spesso anche quelle relative al profumo) con dei segni speciali – la Kordes utilizza ad esempio una scala da 1 a 3 stelle. Grazie alla selezione delle varietà possiamo ad esempio dimenticare l’antico assunto che le varietà più delicate sono quelle dal fiore giallo. È già da un po’ di tempo che sul mercato sono presenti nuovi cultivar gialli, arancio e marroni dalle buone caratteristiche di resistenza. Diverso è invece il discorso che vale per le cosiddette rose striscianti, rosacee basse che crescono talmente fitte da impedire la crescita delle erbacce o quasi, per le quali possiamo essere quasi completamente certi che saranno particolarmente sane. Tirando le somme di quanto detto potremmo affermare che chiunque tra gli abitanti del Carso, della Slovenia occidentale e delle zone vicine decida di piantare questa splendida ed antica pianta, che risale a molto prima della comparsa dell’uomo, non possa far altro che bene. Se la scelta cadrà sul cultivar adeguato e se la rosa verrà piantata nel modo giusto e magari innaffiata durante i periodi di siccità nel suo primo anno di vita, darà al proprietario molte soddisfazioni. Tutt’al più converrà effettuare una spruzzatura precoce (al massimo due) entro la fine di giugno, perché più tardi le eventuali malattie sono già ben sviluppate e il trattamento è una perdita di tempo e denaro. Nello scegliere la varietà conviene visitare un arboreto o una serra per vedere una collezione di piante vive, magari quella dell’arboreto di Volčji potok, dell’orto botanico di Maribor in Slovenia, o quella di San Giovanni presso Trieste, che ospita il maggiore giardino con circa 2000 varietà. Il suo custode è l’esperto rosaista sloveno di Trieste Vladimir Vremec. Vedere cultivar diversi dal vivo è certamente molto diverso dall’impiantarli sperando nella sorte o sceglierli sulla base di un consiglio o magari di un libro. Indipendentemente da ciò il clima del Carso è particolarmente adatto e perdona molti sbagli. A patto di possedere una superficie abbastanza ampia, i coltivatori più curiosi potrebbero essere interessati a piantare la Rosa banksiae var. banksiae dal fiore bianco-giallognolo. Non vi è la garanzia di successo, tuttavia nelle zone più miti e meno esposte del Carso dovrebbe attecchire bene. È proprio una rosa di questa varietà, piantata nel Zgodnje škropljenje vrtnice ne bo škodilo Converrà effettuare una spruzzatura precoce della rosa 31 ZKB revija Kras primeru mogoče preveč zgrešiti. Za kakšnega prav posebnega ljubitelja, ki pa bi moral imeti tudi dovolj obsežno posestvo, bi se mi zdela zanimiva zasaditev belo-rumeno cvetoče vrtnice z imenom Rosa banksiae var. banksiae. Ne vem sicer, kako bi uspevala, mislim pa, da bi na Krasu šlo, če bi le bilo dovolj zavetno in toplo. Vrtnica te sorte/vrste, zasajena 1885 nekje v Arizoni, velja danes za največjo na svetu: razpeta na pergolo pokriva 600 kvadratnih metrov in lahko daje senco več kot 150 ljudem; pri tleh pa je obseg njenega debla en meter. Če bi se pri nas obdržala in če bi imela dober prostor, bi se mogoče tretja generacija zasajevalca čez sto in več let lahko veselila največjega primerka v Evropi ali vsaj Sloveniji. Sicer pa je vrtničnih posebnosti, ki bi bile (samo) na Krasu lahko uspešne, kar nekaj. Ena takih je na primer vrtnica z imenom Jelena de Belder (Kovačič; belgijskega žlahtnitelja Lensa), ki je menda zelo lepa, jo je pa skrajno težko dobiti in zaradi njene toploljubnosti enako težko držati pri življenju; ob tem velja spet: morda pa bi na Krasu šlo, ker je toplejši. Ampak to so že res skrajnosti za skrajneže. Za domoljube utegne biti zanimiva prva mednarodno registrirana slovenska vrtnica Prešeren (glej fotografijo 1): grmasta velikocvetnica rožnate barve, dopolnjene z belimi in ob robovih rjavimi odtenki, razmeroma zdrava in raščava (jeseni žal ne- koliko pretegnjene rasti, toda tega je med vrtnicami veliko). Zlasti na Krasu utegne biti zanimiva vrtnica Katarina (glej fotografijo 2), ki jo je selekcioniral znani slovenski vrtničar Simon Škorjanec: gre za gosto marelično obarvano mnogocvetnico nizke rasti, mutantko Harknessove Amber Queen. In naposled je iz domačih logov še drobceno rožnato bitje, nekakšen dojenček med vrtnicami; zaenkrat se imenuje Makalonca (nekaj časa se je je držalo ime Pika nogavička) in je mutant svoj čas več kot znane Materinski dan. Prvi dve si je mogoče ogledati (in si o njih ustvariti vtis) v prej omenjenih rožnikih/rozarijih. Prav zdaj je predsednica Društva slovenskih ljubiteljev vrtnic Breda Bavdaž Čopi skupaj s portoroškim turističnim društvom izposlovala, da je velika in znamenita žlahtniteljska hiša, severnonemški Kordes, eno svojih zadnjih novosti imenovala Portorož; pri tem je šel več kot na roko vodja tamkajšnjega žlahtniteljskega programa Thomas Proll, saj ne gre niti za poceni niti za enostavno zadevo (statistično se računa, da je treba za eno samo odlično novo sorto opraviti kakšnih 20.000 oprašitev in vseh drugih, s tem povezanih opravil). Je pa s tem vrtnica postala vsaj na pol 'naša' in vredna dodatne ljubiteljske pozornosti. Akad. prof. dr. Matjaž Kmecl Šport in Šola 2011 Tudi ob koncu lanskega leta se je zvrstila pobuda Šport in šola, in sicer v priredbi ZSŠDI-ja, na kateri vsako leto nagrajujejo najuspešnejše pri študiju in športu. Tudi letos je ZKB prispevala k nagradnemu denarnemu skladu. Bančni zavod je letos nagrajencem ponudil brezplačno predplačilno kartico OOM+, nov trendy sistem plačevanja. 32 ZKB rivista Kras 1885 in Arizona, a detenere il record di rosa più grande del mondo. Essa ricopre una pergola della superficie di 600 metri quadri e dà ombra ad oltre 150 persone, mentre la circonferenza del suo tronco ad altezza del suolo è di circa un metro. Se realmente trovasse qui da noi le condizioni ideali e disponesse dello spazio adeguato, forse tra più di un secolo i bisnipoti dell’eventuale coltivatore potrebbero rallegrarsi di possedere il più grande esemplare d’Europa o quantomeno di tutta la Slovenia. Comunque i cultivar di rosa che potrebbero crescere con successo (solo) sul Carso non mancano. Un esempio simile è la rosa che porta il nome di Jelena de Belder (Kovačič; creata da un selezionatore belga di Lens), che pare sia particolarmente bella ma al contempo difficile da reperire e molto delicata a causa della sua natura termofila. Anche in questo caso vale la considerazione che il Carso, in quanto regione abbastanza calda, potrebbe fare al caso. Tuttavia siamo già nell’ambito delle esagerazioni. Le persone attaccate alla propria terra potrebbero essere incuriosite dalla prima varietà slovena registrata a livello internazionale che porta il nome di Prešeren (vedi foto 1), una varietà cespugliosa dal grande fiore rosa con striature bianche e margini marrone, generalmente sana e rigogliosa (dalla vegetazione tardiva in autunno, il che è comune a molte rose). Particolarmente adatta al clima del Carso è la rosa Katarina (vedi foto 2), selezionata dal celebre rosaista sloveno Simon Škorjanec. Trattasi di rosa cespugliosa dalla ricca infiorescenza di colore arancio, varietà mutata della Amber Queen di Harkness. Per ultima vorrei citare una minuscola creatura rosa, una specie di pargoletto tra le rose. Per il momento porta il nome di Makalonca, tuttavia per un periodo è stata chiamata Pika nogavička (Pippi Calzelunghe) ed è una varietà mutata della già abbastanza celebre Materinski dan (La Festa della mamma). Le prime due sono esposte (per farsene un’idea) negli arboreti e orti botanici di cui sopra. Infine, la presidentessa dell’Associazione dei rosaisti sloveni Breda Bavdaž Čopi con l’aiuto dell’ente di promozione turistica di Portorose è recentemente riuscita a convincere la celebre azienda florovivaistica tedesca Kordes a chiamare una delle loro ultime creazioni Portorož. Molti dei meriti vanno a Thomas Proll, responsabile del programma di selezione dell’azienda, che ha realizzato un processo tutt’altro che semplice ed economico (a livello statistico si calcola che la creazione di una nuova varietà d’eccellenza richieda circa 20.000 impollinazioni più svariate altre operazioni). Ciò ha reso la rosa in parte nostra, attirando ulteriormente l’attenzione degli estimatori di questa specie. Vrtničnih posebnosti, ki bi lahko bile uspešne, je kar nekaj I cultivar di rosa che potrebbero crescere con successo non mancano Prof. Matjaž Kmecl Sport e scuola 2011 Come da tradizione anche alla fine dell’anno appena concluso si è svolta l’iniziativa Sport e scuola (Šport in šola), organizzata dall’Unione dei Circoli Sportivi Sloveni in Italia ZSŠDI per premiare di anno in anno i giovani che maggiormente si distinguono nello studio e nello sport. Anche quest’anno la ZKB ha contribuito al monte premi. Nello specifico, quest’anno la Banca ha deciso di premiare i vincitori attraverso uno strumento di pagamento particolarmente trendy, ossia la carta ricaricabile OOM+. 33 ZKB za prosti @as Slikovna križanka SESTAVIL LAKO DREVO TROPSKE AFRIKE SVEČANOST OB POKOPU ZORA, NAŠ NAUK O EGIPČANSKI JUTRANJA KABARETIST GLEDALIŠKI BOG SONCA ZARJA MERKÙ UMETNOSTI IVAN CANKAR PRIPRAVE, STROJI ZA KAKO OPRAVILO VRSTA DENARJA MESTO V GORNJEM POADIŽJU (ITAL.) KRAŠKI PAŠNIK ALI NJIVA BERI GLASILO SKUPAJ GRŠKA ČRKA NAOČARKA, ZELO NEVARNA KAČA RADIO TV MONTECARLO SKANDINAVSKI DROBIŽ LAURENCE OLIVIER SKALA PODOBA NA NOVCU OTIS REDDING VEZNI IGRALEC FOTO KROMA UMETNI PREKOP SANI VEČJI DEL Z VOLANOM POHIŠTVA IT. IGRALKA (SOFIA) SPOJINE AMONIAKA CEPINOV OKEL STREHA V MILANU REAGAN ZA PRIJATELJE RENZO ARBORE NAPRAVA ZA PREDENJE VOLNE POMORŠČAK VESPUCCI OKROGLO ŠTEVILO RIMSKI BOG LJUBEZNI PREB. APEN. POLOTOKA AM. IGRALEC PACINO RISBA, SKICA JETNIK, KAZNJENEC ALOJZ REBULA REKA V RUSIJI VZDEVEK AM. KOMIKA OLIVERJA HARDYJA INDUSTRIJSKA RASTLINA NEKDANJI RUSKI VLADAR M. Liburkin (1958): 1. = 34 �������� �������� �������� �������� �������� �������� �������� �������� A. Herbstmann (1927): 1. +– REŠITVE - SOLUZIONI �������� �������� �������� �������� �������� �������� �������� �������� Slikovna križanka, vodoravno: aparati, kovanec, ograda, ro, RTM, ker,ore, Kobal, O. R, bob, okla, kolovrat, Ron, Amor, Amerigo, naris, Italia, arestant, Eja, lan, Olio, car; na sliki: Boris Kobal. Parole crociate, orizzontali: 1. Cosolini, 8. A. R., 9. libera, n, 11. Piero, l, 12. tirata, 14. M. F., 15. amata, 16. CAI, 17. rogo, 18. Lome, 19. ila, 20. pater, 21. da, 22. favole, e, 23. aironi, 24. orlare, 25. Z, 26. Britti, 27. bicicletta, 35. Otero, 36. bodoni, 37. tram, 38. liti, 39. Merano, 40. peone, 41. ICI, 42. canini, 43. Carter, 44. va, 45. zarine, 46. Banne, i, a, 47. dorata, 48. Messi, 49. uc, 50. Roberto, 51. cantatina; nella foto: Roberto Cosolini. Šah - Scacchi, M. Liburkin (1958): 1. 0‐0‐0+! �e6; 2. �b2 �a8; 3. �a1! �xa7; 4. �h1 �h7; 5. �xh2 �xh2 ½-½ 1-0. A. Herbstmann (1927): 1. �g4! �b6+ (1. … �xe5; 2. �f2+ �f1; 3. �h3#); 2. �f4! �xg1; 3. �f3+ �f1!; 4.�h3+ �f2; 5. �g4! (5. �e4? �g3!; 6. �xg1 �h2) 1-0. Šah - Scacchi SLOVARČEK - AKO = drevo tropske Afrike • EJA = reka v Rusiji • ORE = skandinavski drobiž • RAA = egipčanski bog sonca ZKB per il tempo libero Parole crociate 1 2 3 8 4 5 6 7 9 10 11 12 13 14 16 15 18 17 19 20 22 21 23 24 25 26 27 35 28 30 31 36 38 33 34 40 42 44 32 37 39 41 43 45 46 47 50 29 48 49 51 ORIZZONTALI: 1. il cognome del sindaco di Trieste nella foto; 8. iniziali dello scrittore Rebula; 9. non vincolata; 11. dice il vero… secondo un proverbio; 12. avara, gretta; 14. iniziali dell'asso del volante Fangio; 15. più che ben voluta; 16. Club Alpino Italiano; 17. falò, incendio; 18. capitale del Togo; 19. raganella; 20. il padre latino; 21. il sì di Putin; 22. fiabe; 23. uccelli acquatici; 24. rifinire con bordo; 26. Alex, cantante italiano; 27. veicolo a due ruote; 35. Carolina, la Bella… ballerina spagnola; 36. carattere tipografico; 37. famoso quello… de Opcina; 38. alterchi; 39. località turistica in Alto Adige; 40. lavoratore giornaliero dell'America centro-meridionale; 41. una ex tassa comunale; 42. in ogni bocca sono quattro; 43. trentanovesimo presidente degli USA (Jimmy); 44. inizio di varietà; 45. imperatrici russe; 46. località presso Opicina; 47. aurea; 48. Lionel, asso del Barcellona; 49. in mezzo al buco; 50. il nome del sindaco di Trieste nella foto; 51. strofetta, arietta. VERTICALI: 1. coleottero di colore verde metallico e dall'odore sgradevole; 2. orientarsi all'inizio; 3. ungere con un grasso liquido; 4. contenta; 5. Zlatan, asso del Milan, per gli amici; 6. piccola imperfezione cutanea; 7. un pò irriso; 10. pezzo degli scacchi; 11. una capitale europea; 13. il comune in provincia di Bologna con l'autodromo; 14. l'autore dei Fratelli d'Italia; 16. fibra tessile di origine vegetale; 18. le opere … in corso; 20. intercettato dal portiere; 22. fanno penetrare goccia a goccia; 23. montoni; 24. erba perenne, con foglie ovate; 25. Zinedine, ex asso del calcio francese; 26. Simon … il Libertador; 27. cavo per tirare le vele quadre; 28. quello Regionale è presieduto da Emilio Felluga; 29. moglie di Atamante; 30. in vetta alla cima; 31. materiale d'amianto; 32. pesci d'acqua dolce; 33. covi di animali; 34. il Continente … nuovo; 36. il più famoso Mussolini; 39. fu ucciso in una vasca; 40. Giampaolo, giornalista e saggista; 42. Colette, cantautrice americana; 43. complesso degli attori; 45. il nome della star americana Saldana; 46. ex atleta canadese Johnson; 47. David Bowie; 48. mano a metà; 49. articolo indeterminativo. (lako) 35 Per te che sei giovane, dinamico e sempre in contatto con gli amici, la tua banca ha creato oom+. Za mlade in dinamicˇne osebe, ki so stalno na vezi s prijatelji, je banka ustvarila kartico oom+. Molto più di una carta prepagata. Ne le kartica, ampak mnogo vecˇ. Richiedi GRATIS la tua nuova carta prepagata oom+, portala sempre con te e… lascia pure il portafogli a casa! Novo elektronsko denarnico OOM+ lahko pridobiš brezplacˇno. Nosi jo vedno s seboj in… pusti denarnico kar doma! In una sola card hai tutto ciò che ti serve per la gestione del tuo denaro. Il codice IBAN rende disponibili in modo semplice e tascabile le principali funzionalità di un conto corrente: > ricevere bonifici > versare e prelevare contante > effettuare pagamenti in Italia ed all’estero > acquistare online in modo rapido e sicuro > ricaricare il cellulare > controllare saldo e movimenti credito cooperativo del carso zadružna kraška banka Z navadno kartico lahko celovito upravljaš s svojim denarjem. IBAN koda ti omogocˇa, da v žepu nosiš vse glavne prednosti tekocˇega racˇuna. S kartico lahko: > sprejemaš nakazila > nakažeš in dvigneš denar > izvršuješ placˇila v Italijo in tujino > izvršuješ hitre in varne nakupe prek interneta > polniš telefonski racˇun > nadzoruješ stanje in promet na racˇunu credito cooperativo del carso zadružna kraška banka
© Copyright 2025