www.perutnina.com U V O D N I ČASOPIS SKUPINE PERUTNINA PTUJ, LETO XXXV, APRIL 2011, Številka 1 K Perutnina Ptuj e-mail: dr.glaser@perutnina.eu B esedna zveza za katero so ljudje marsikdaj v dilemi, katera beseda je bolj prepoznavna: Perutnina ali Ptuj? Mi vemo, da sta besedi nerazdružljivi. Pa pri tem sploh nismo osamljeni. V dobršnem delu Evrope, na Balkanu pa sploh je Perutnina Ptuj besedna zveza, za katero se ne sprašuje kaj je bilo prej: Perutnina ali Ptuj. Gre preprosto za nerazdružljiva pojma. In tudi zato je že samo ime osrednjega perutninskega podjetja v Jugovzhodni Evropi, eden od najbolj trdih temeljev blagovne znamke Perutnina Ptuj. Ne samo da smo eno od vse bolj redkih koncernov, ki ima krajevno ime v svojem imenu. Smo koncern, ki ima v svojem imenu še krajevno ime z veliko zgodovino, častitljivo starostjo (saj je najstarejše slovensko mesto), izjemno geografsko lego, bogastvom naravnih resursov, najstarejšim slovenskim vinom v častitljivi kleti in seveda velikim razvojnim potencialom ter sedežem Perutnine Ptuj. Seveda je logično, da smo s takim okoljem povezani še bolj, kot če vseh teh atributov, medsebojno povezanih že debelo stoletje, ne bi bilo. Velika večina nas prihaja iz te sredine ali njenega bližnjega okolja. Smo življenjsko, delovno, strokovno in predvsem vsakodnevno povezani s Perutnino Ptuj, Polijem, Jato, Agronaturjem, Pullusom in kar je še drugih blagovnih znamk pod našim okriljem. Gre za kapital, ki smo ga ustvarjali različno dolgo, vendar vedno z vizijo in prepričanjem, da je Perutnina Ptuj bistveno več kot le seštevek dveh imen: Perutnina in Ptuj. Perutnina Ptuj je namreč ena od najbolj prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk, če pa se ozremo samo po živilskopredelovalni, ali še bolje mesnopredelovalni panogi, pa je v samem vrhu. in materialnimi vrednotami in vrednostmi, ki nas združujejo v vsakdanjem odnosu. Nas med seboj in vseh nas do milijonov potrošnikov. Seveda začenši z okoljem v katerem živimo in delamo. In to okolje je okolje velikih vrednot in odgovornosti do živilskopredelovalne industrije. Zavedamo se, da je naš pomen v svetu, še posebej v Evropi, lahko samo tako velik, kot je Perutnina Ptuj velika v svojem neposrednem okolju. Tu, od koder prihajamo sodelavci Perutnine Ptuj, pa je njen pomen ogromen. Vzdržujemo in poglabljamo ga s tem, da se po Perutnini Ptuj imenujeta še Kolesarski klub, po naši, vendar pa najpopularnejši perutninski klobasi Poli, veliki blagovni znamki, se imenuje še Poli maraton, ki je kljub svoji mladosti (letos ga bomo organizirali komaj devetič) že znan kot največji rekreativni kolesarski dogodek v državi, da tukaj deluje tudi Poli nogometna šola, da smo nepogrešljiva sestavina Konzorcija Kurent. Naša družbena in socialna odgovornost je velika prav zato, ker vemo, da je Perutnina Ptuj lahko velika blagovna znamka samo, če se odgovorno vedemo do vseh svojih poslovnih in družbenih pojavov. To pa lahko soustvarjamo samo vsi Perutninarji skupaj. Tako kot skupaj soustvarjamo poslovne rezultate, je od nas odvisen skupni pomen Perutnine Ptuj v lokalnem, državnem in mednarodnem okolju. Takšno razumevanje bo Perutnino Ptuj povzdignilo v lastnosti blagovne znamke v še večjem številu držav in v večjem številu potrošnikov, ki zaupajo živilom z našimi imeni in ne katerim drugim. Verjamem, da bomo vsi skupaj pri tem uspešni v prihodnosti še bolj, kot smo bili v preteklosti. Naše ime je torej veliko več kot samo to. Je tudi veliko več kot samo blagovna znamka, pa čeprav nas mnogi ozaveščeni opazovalci gospodarskega prostora prepričujejo, da več od tako dobro znane blagovne znamke, sploh ni mogoče doseči. Sam pa vem, da je to še lahko, da je možno in da je pravzaprav potrebno za nadaljnji razvoj in stabilnost. Tudi zato, ker se veliko dejavnikov, ki povezujejo Perutnino Ptuj z nami in nas s Perutnino Ptuj, pravzaprav ne da meriti in računati. Preprosto smo ponosni, da je tukaj, da se tako imenuje. Z enakim zanosom, kot milijoni potrošnikov v velikem delu Evrope, posegajo po živilih naših blagovnih znamk z vsemi atributi najvišje kakovosti, sledljivosti in elementi zdrave prehrane za sodobni življenjski stil, soustvarjamo Perutnino Ptuj v najboljše kar lahko daje to okolje. Zgradili smo steber vertikalne integracije od njive do vilice, ki nam ga zavidajo mnoge velike države in živilski poslovni sistemi. Naravno in družbeno okolje, ter veliko znanja in predvidljivih razvojni trendov na področju prehrane, naša delovna zavzetost in pripadnost ter še vrsta Foto: Mladen Trtiç drugih vrednot je temeljni prispevek k temu, da Perutnina Ptuj ni zgolj ime koncerna, ampak je veliko več. Vsaj še blagovna znamka z vsemi čustvenimi PP, stalni pokrovitelj kurentovanja na Ptuju. SKUPŠČINA DELNIČARJEV PERUTNINE PTUJ Perutnina Ptuj v prihodnje predvsem razvojno Delničarji Perutnine Ptuj, ki so se 23. decembra zbrali na 16. skupščini družbe, so z veliko večino sprejeli vse predlagane sklepe. e-mail: perutninar@perutnina.eu O 2 d 5.912.500 delnic nosilk delniških upravičenj se jih je na današnji skupščini zbralo za 92,08 odstotkov, ki so tako o predlaganih sklepih spet odločali z visoko prepričljivostjo. »Za sklic druge letošnje skupščine delničarjev smo se odločili kljub že legitimno izglasovanim sklepom na 15. skupščini sredi avgusta,« je pred sejo razložil dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor perutnine Ptuj, in dodal, da je že na avgustovski skupščini delničarjev o predlaganih sklepih odločalo kar 92 odstotkov vseh imetnikov glasovalnih pravic. Za sklic druge skupščine se je uprava družbe s soglasjem nadzornega sveta odločila zaradi napovedi zastopnika nosilcev dveh manjšinskih delničarjev, s po 10 delnicami in komaj 0,0001-odstotnim lastniškim deležem, za vložitev spodbojnih tožb na skoraj vse izglasovane sklepe. Delničarjem je uprava tako predlagala glasovanje po dnevnem redu. »Čutimo odgovornost, da z argumenti zavrnemo vse postopke in vsebine, ki bi lahko kadarkoli v prihodnosti vplivali na skupščinsko odločanje,« je poudaril dr. Glaser in dodal, da bodo na ta način še povečali ničnost napovedanih spodbijanj odločitev delničarjev. Obe družbi, ki sta napovedali spodbojne tožbe (List in Ibico), sta na sodišču spodbijali sklepe skupščine že pred dvema letoma, vendar neuspešno. »Veseli nas, da so tudi tokrat delničarji potrdili svojo naklonjenost in ponov- no visoko potrdili svojo kredibilnost vsebinskih odločitev, ki Perutnini Ptuj omogočajo suvereno upravljanje interesov in sklepov, ki jih delničarji potrjujejo na skupščini v sorazmerju z njihovimi lastniškimi upravičenji in na način, da se še naprej prvenstveno ukvarjamo z razvojnimi vprašanji,« je še povedal dr. Glaser. dva milijona potrošnikov. »Realiziran poslovni obseg je omogočal izvedbo vseh ključnih in načrtovanih naložb za delovanje Skupine, ki skupaj z znanjem in profesionalnostjo postavljajo trdne temelje za nadaljnje utrjevanje in gradnjo pozicije pridelovalca številka ena v regiji,« je rezultate razložil dr. Roman Glaser. leto 2010. Uprava Perutnine Ptuj je tako na 16. seji delničarjev ponovno potrdila svojo strateško usmerjenost v izgradnjo in upravljanje mednarodno prepoznanega koncerna, ki prideluje zdravo, kakovostno in varno hrano iz perutninskega mesa v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. Tako so delničarji na 16. seji obravnavali poročilo o poslovanju ter intenzivni naložbeni politiki. V preteklem poslovnem letu je namreč Perutnina Ptuj realizirala 146,6 milijonov evrov prihodkov in na nivoju Skupine Perutnina Ptuj 231,1 milijon evrov konsolidiranih prihodkov, kar je približno enako prihodkom kot leto prej. Za bilančni dobiček v višini dobrih 3,7 milijonov evrov so se delničarji ponovno s plebiscitarno večino 61,5 odstotkov odločili, da ostane nerazporejen. Upravi in nadzornemu svetu so ponovno prepričljivo z 88,6 odstotki podelili razrešnico za poslovanje v preteklem poslovnem letu, saj je kljub zaostrenim in skrajno nenaklonjenim ekonomskim razmeram Perutnina Ptuj leto zaključila uspešno in realizirala več pomembnih naložbenih korakov, tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. Pretekla intenzivna naložbena politika, ki je bila prilagojena razmeram, je tako rezultirala v več kot deset milijonov evrov vrednih naložbah v proizvodne in proﬁtne centre ter strokovne službe v Perutnini Ptuj, na nivoju Skupine Perutnina Ptuj pa v več kot 48 milijonov evrov vrednih naložbah. Na skupščini Perutnine Ptuj so prisostvovali tudi predstavniki društva malih delničarjev, ki so imeli več vprašanj in predlogov, njihov vrhovni predstavnik Stojan Auer pa je decidirano pohvalil delo uprave Perutnine Ptuj, ker je po njihovi zaslugi ena od najuspešnejših družb. Kljub temu so iz društva malih delničarjev napovedali spodbojni tožbi na glasovanje o delitvi dobička in podelitvi pooblastila upravi za nakup lastnih delnic. Vladimir Bilič, pravni zastopnik druž List in Ibico, vsaka z 10 delnicami (0,0001 odstotka), pa je poleg teh napovedal še spodbojne tožbe na izglasovane sklepe o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu, imenovanju Simona Toplaka, predsednika Perutninske zadruge Ptuj, za člana nadzornega sveta Perutnine Ptuj ter na glasovanje o uskladitvi statuta družbe s standarno klasiﬁkacijo dejavnosti ter imenovanje revizorja za revidiranje poslovanja za poslovno leto 2010. Slednji točki sta bili sicer sprejeti soglasno, saj lastniško zastopstvo Vladimirja Biliča ni doseglo sprememb v prvih treh decimalkah. V osnovni dejavnosti - perutninarstvu - so prihodke povečali za sedem odstotkov, prihodki te dejavnosti pa danes praktično predstavljajo več kot 90 odstotkov vseh prihodkov Skupine Perutnina Ptuj. Prihodki v drugih dejavnostih (vinarstvo in storitve) so se zmanjšali na nekaj več kot dva odstotka vseh prihodkov. S prodajo perutninskega mesa in izdelkov so realizirali več kot 195 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov, kar je za pet odstotkov več kot leto poprej oziroma za 9,3 milijone evrov več. Perutnina Ptuj je tako v minulem poslovnem letu na več kot 22 trgih v širši regiji prodala več kot 71 milijonov kilogramov perutninskega mesa in izdelkov. To pomeni, da je po živilih ptujskih perutninarjev vsak dan posegalo tudi do Nadalje so delničarji še enkrat upravi s 87,9-odstotno potrditvijo podelili pooblastilo za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic, potrdili zamenjavo v nadzornem svetu in imenovanje zunanjega revizorja poslovanja za PERUTNINA PTUJ OSVAJA NOVE TRGE Perutnini sta se odprla tudi Albanija in Kitajska Perutnina Ptuj, eden najbolj prepoznanih regijskih pridelovalcev živil iz perutninskega mesa, je odločno na poti intenzivnega širjenja trgov. e-mail: perutninar@perutnina.eu S kupina Perutnina Ptuj je mednarodni prehranski koncern, ki v sedmih državah (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina), Srbija, Romunija, Avstrija in Makedonija) združuje 23 podjetij in skupaj posluje na več kot 25 različnih trgih od Skandinavije do Sredozemlja in JV Evrope. Za Perutnino Ptuj so izrednega pomena vsi trgi, na katerih lahko nemoteno izvajamo svoje dejavnosti. Seveda imajo pri tem prednost urejeni in regulirani trgi, na katerih ne prihaja do prevelikega protekcionizma domicilnih družb, kar je v zadnjem času, sploh pa v očeh globalne krize, prej stalnica kot pa izjema. Tudi v očeh tega dejstva so zato neposredne medpodjetniške navezave na individualnem nivoju izrednega pomena, saj lahko dajo nove osnove in nova izhodišča za uresničevanje prodajnih načrtov in s tem oskrbo kupcev z visokokakovostnimi živili, ki so ena od značilnosti Slovenije. Tako v Perutnini Ptuj konstantno vzpostavljamo, gradimo in vzdržujemo poslovne relacije na različnih trgih, ki je vsak posebej speciﬁčen. Razvoj trženja varnih, kakovostnih, zdravih in okusnih živil iz perutninskega mesa na vseh naših trgih je eden izmed ključnih razvojnih načrtov Skupine Perutnina Ptuj, zato smo storili korak naprej tudi na Albanskem in Kitajskem trgu. Albanija in Kitajska Tako smo v zadnjem obdobju vzpostavili prodajne kanale v Albaniji ter na Kitajskem. Tudi Albanija, ki je v našem bližjem geografskem območju, je glede produktnega razvoja in trženja specifična. Zato smo začeli intenzivno trženjsko televizijsko kampanjo za pozicioniranje naših živil, na trgu pa sodelujemo s trgovsko distribucijskima verigama Mercator in Euromax, s katerima drugače sodelujemo na vseh trgih, kjer sta tudi prisotna. Kitajski trg pa se ravno tako razlikuje od trgov, kjer smo že prisotni. Ogromen potencial in velike kulturološkogastronomske razlike imajo za posledico tudi prilagojeno sodelovanje. Danes tako na Kitajsko že izvažamo piščančje nogice, delegacija, ki je bila na obisku, pa je izrazila zanimanje tudi za naše polnitve vin Pullus, zelo všeč pa jim je bila tudi naša pašteta. Zdaj gradimo prodajne poti do kitajskih restavracij in etno-kitajskega trga, ki so geografsko bližje, vzorce klobasnega programa, ki je za Kitajce nekaj povsem novega, pa smo tudi že plasirali v Hong Kongu. PERUTNINA PTUJ GOSTILA VISOK VLADNI OBISK Premier Pahor z ministrom Îidanom obiskal Perutnino Ptuj Ptuj Ljubljana Priprava živil iz perutninskega mesa za trge Evropske unije in strateške jugovzhodne Evrope, je eden izmed ključnih razvojnih načrtov Skupine Perutnina Ptuj. e-mail: perutninar@perutnina.eu implementaciji mehanizmov varne prehrane za potrošnike kot tudi pri razvoju trga. P erutnina Ptuj kot nosilec dejavnosti v živilsko-predelovalni industriji v podravski regiji, Sloveniji in širše, je 26. januarja gostila Boruta Pahorja, predsednika vlade Republike Slovenije in mag. Dejana Židana, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Gostoma je uprava ptujske družbe strnjeno predstavila poslovanje v zadnjih desetih letih, svojo umeščenost v širšo regijo ter cilje poslovanja. »Priprava varnih, kakovostnih, zdravih in okusnih živil iz perutninskega mesa za trge Evropske Unije in strateške jugovzhodne Evrope je eden izmed ključnih razvojnih načrtov Skupine Perutnina Ptuj,« je na predstavitvi povedal dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj in dodal, da je tudi vloga vlade pri doseganju teh ciljev izjemno pomembna, tako pri Dr. Roman Glaser je z upravo družbe izpostavil najbolj pereča vprašanja, ki tangirajo tako gospodarstvo v splošnem aspektu kot tudi vprašanja, tesno povezana z živilsko branžo. Med temi izstopajo predvsem cenovni disproporci med primarno, sekundarno in terciarno ravnijo, kar je še posebej izpostavljeno v zadnjem času zaostrenih ekonomskih razmer, rast cene surovin, energentov in embalaže, nevarnost inﬂacije, ki je dejavnik tveganja za izvozna podjetja in vprašanje zakonske regulative dela v Sloveniji. »Pričakujemo, da bomo s predsednikom vlade odprli tematike, ki predstavljajo ovire za uspešno realizacijo poslovanja podravskih gospodarstvenikov in podjetnikov, in tako zasnovali rešitve, s katerimi bomo zadovoljni vsi deležniki,« je še povedal dr. Roman Glaser in se v nadaljevanju predstavitve osredotočil na varnost in zdravje potrošnika v luči dogodkov v Nemčiji. »Predvsem zaradi integriranih procesov pridelave živil uveljavljenih pridelovalcev kot je Perutnina Ptuj, se zgodbe kot je bila zadnja dioksinska v Nemčiji, pri nas ne morejo zgoditi, saj so tako lastni varnostni protokoli kot tudi institucionalno varstvo implementirani v vse procese in postopke pridelave živil,« je povedal dr. Glaser. Nadalje so gostje razpravljali še o položaju slovenske živilske industrije v širši regiji, kjer so si bili enotnega mnenja, da so lahko podjetja kot je Perutnina Ptuj s svojim imenom, blagovnimi znamkami in reputacijo, učinkovito in uspešno gonila razvoja in spodbujanja podjetništva. Tudi zaradi strategije razvoja je danes Perutnina Ptuj mednarodni prehranski koncern, ki v skupini združuje 19 družb v sedmih državah (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Romunija, Avstrija in Makedonija), kar je zanesljiva osnova za doseganje poslanstva, vizije in cilja družbe. V zadnjem desetletju je Skupina Perutnina Ptuj tako podvojila svoj obseg priprave in prodaje živil ter se uspešno širi in utrjuje svojo pozicijo na trgih držav EU, trgih nekdanje Jugoslavije in drugih trgih, kar predstavlja zavidljivo rast in trdno socialno varnost za več kot 3.700 zaposlenih ter 500 kooperantov. ANALIZA OPRAVLJENEGA IN NAČRTOVANJE PRIHODNJEGA DELA TrÏenjski kolegij Skupine Perutnina Ptuj e-mail: branka.ostic@perutnina.eu Z adnji četrtek v oktobru, 28. 10. 2010 je potekal Trženjski kolegij Skupine PP. Tokratna gostiteljica, matična družba PP d.d., je na Ptuju gostila vse vodilne sodelavce trženjskih funkcij (prodaja, marketing, razvoj, nabava in po novem tudi logistika) iz vseh hčerinskih podjetij. Zbralo se nas je zavidljivo število, kar 35 in kot že tradicija narekuje, smo z delom pričeli že en večer prej. Resda neformalno, v prijetnem okolju Ptujske kleti in Gostilne PP, vendar zavedajoč se, da je tudi družabnost sestavni del naših odnosov in sodelovanja. Trženjski kolegij je potekal pod vodstvom dr. Romana Glaserja, predsednika uprave in generalnega direktorja Perutnine Ptuj, in Nade Krajnc, članice uprave PP za trženje in nabavo. V uvodu smo opravili pregled iztekajočega se leta 2010, tako makroekonomskega okolja kot tudi stanja v Skupini PP. Ocenili smo, da je leto 2010 bilo izredno zahtevno leto, najbolj zaznamovano z gospodarsko krizo ter s spremenjenimi tržnimi razmerami. Uresničila so se vsa naša predvidevanja iz leta 2009, ko smo napovedali povečan pritisk na prodajne cene, rast cen osnovnih surovin, večja tveganja zaradi neplačil, tečajne razlike v regiji ter močno konkurenco v EU. Kljub temu, da je kriza upočasnila našo rast, pa se strateške razvojne usmeritve Skupine PP niso spremenile. To dejstvo smo upoštevali tudi pri pripravi plana trženja za leto 2011. Le-ta predvideva količinsko in vrednostno rast prodaje ter dvig prodajnih cen, pa tudi rast tržnih deležev PP na vseh ključnih trgih. Tako kot v letu 2010 bomo tudi v 2011 cca. 90% prihodkov od prodaje osnovnega programa ustvarili preko lastnih družb na ključnih trgih. Naš najpomembnejši kupec v 2011 bo Maloprodaja PP, zato bomo zasledovali dva ključna cilja: širitev maloprodaje na vseh naših ključnih trgih ter širitev asortimana. Ključni marketinški cilji v letu 2011 pa so: št. 1 pozicija ali pa povečanje tržnega deleža v vseh blagovnih skupinah na ključnih trgih Slovenije, Hrvaške, BiH ter Srbije, dvig lojalnosti BZ Poli in BZ PP na ključnih trgih ter dvig prodaje BZ Poli kot najproﬁtabilnejše blagovne znamke. Cilje nameravamo doseči z ustrezno podprtim marketinškim proračunom ter dodelanim marketinškim načrtom za obe blagovni znamki. Na strani nabave nas čaka najbolj zahtevno leto doslej, saj se napoveduje 20% porast cen strateških su- rovin, kar za vertikalno organiziran sistem, kot je Perutnina Ptuj, pomeni izredno velik stroškovni zalogaj. Trženjski kolegij je postregel tudi s podrobnejšim vpogledom v novo organizacijsko shemo trženja v Skupini PP, ki je nastala v projektu reorganizacije. Ta shema temelji na matrični organiziranosti trženjskih funkcij na nivoju Skupine PP. V PP d.d. so te funkcije: prodaja – izvoz, strateški marketing in strateška nabava. V popoldanskem delu kolegija so sledile predstavitve glavnih nalog na ključnih trgih Skupine PP, o blagovnih znamkah in nabavnih kanalih. Tako smo udeleženci poslušali o posame- znih ciljih in aktivnostih za leto 2011 po posameznih področjih in trgih. Trženjski kolegij smo sklenili z napovedjo, da bo 2011 zelo težko leto in da bodo pogoji poslovanja zaradi še vedno trajajoče gospodarske krize še bolj zahtevni, kot so bili v letu 2010. Po drugi strani pa nam kriza ponuja enkratno priložnost, da priložnosti izkoristimo bolje kot konkurenca ter da izboljšamo svoje tržne deleže in poslovanje. Pri svojem delu bomo morali dosegati večjo učinkovitost z optimiranjem procesov in zniževanjem stroškov. Hkrati pa ne smemo pozabiti na inovativnost ter nove načine doseganja ciljev. To naj nam bo vodilo pri vsem, kar počnemo in ustvarjamo! 3 NOVA ORGANIZACIJSKA ENOTA RAZISKOVALNA DEJAVNOST Razvoj v Skupini Perutnina Ptuj Projektno delo V začetku leta 2011 je s sklepom uprave na novo opredeljeno področje razvoja, kot sestavni del reorganizacije Skupine Perutnina Ptuj. e-mail: perutninar@perutnina.eu D inamika spreminjanja poslovnega okolja, skrajševanje življenjskega cikla izdelkov, globalizacija tržišč, proizvodov in organizacij, silijo podjetja k vse bolj strukturiranemu načinu razvoja novih izdelkov, s čim manjšimi stroški, krajšimi razvojnimi časi ter zagotavljanju večje kakovosti izdelkov. Prav zaradi tega je razvoj novih izdelkov in njihovo hitro uvajanje na trg, velika priložnost za rast in razvoj podjetja, osvajanje novih tehnologij in trgov ter bolj popolno zadovoljevanje potreb odjemalcev in porabnikov. Zato smo se v našem podjetju odločili organizirati razvojni oddelek. Osnovne naloge razvoja v Skupini Perutnina Ptuj so naslednje: • povezati razvojne projektne cilje s poslovnimi cilji podjetja, • zmanjšati čas za postavitev novih proizvodov na trg, • povečati produktivnost proizvodnih in drugih procesov znotraj Skupine, • povečati delež prihodkov od novih proizvodov v strukturi skupnih prihodkov, • izboljšati zadovoljstvo kupcev in porabnikov naših proizvodov. Za doseganje zgoraj omenjenih ciljev, bomo vse razvojne naloge obravnavali kot projekte. Projekti pa so zaključena celota med seboj prepletajočih se aktivnosti, kar pomeni, da pri njihovi realizaciji sodelujejo posamezniki, ki opravljajo različne naloge znotraj določenih poslovnih funkcij. Za direktorja razvoja je imenovan g. Enver Šišić, MBA, ki se je leta 1998 zaposlil v Perutnini Ptuj kot tehnolog. 4 V nadaljnih 13-letih so sledile nove zadolžitve in delokrogi: od razvojnega tehnologa, vodja projekta za izgradnjo TPJ, vodja TPJ, vodja projekta za izgradnjo tovarne barjenih klobas v Brezi (BiH), direktorja PP B v Brezi, do leta 2011, ko je postal direktor razvoja v Skupini Perutnina Ptuj. Raziskovalna skupina Perutnine Ptuj d.d. predstavlja stičišče znanosti in reševanja aktualnih proizvodnih problemov za razbremenitev okolja, skrbi za zdravje in kakovost življenja ljudi ter izboljšanja tehnoloških postopkov. e-mail: tina.tkavc@perutnina.eu V njej je trenutno vključenih 32 raziskovalcev in 13 tehničnih sodelavcev. S svojim znanjem, kreativnostjo in inovativnostjo sodelujejo v mnogoštevilnih nacionalnih in mednarodnih projektih, za izvedbo katerih vsa ﬁnančna sredstva pridobivamo iz bodisi resornih ministrstev bodisi Evropske unije. Trenutno je aktualnih 10 pridobljenih projektov, ki segajo na področja vzreje perutnine, vinarstva, okoljevarstva, embaliranja mesa in mesnih izdelkov etc., nekaj pa je tudi takih, s pomočjo katerih raziskujemo možnosti udejanjanja »zero waste« koncepta podjetja. Tako npr. v okviru pravkar pridobljenega projekta »Sustainable materials and products from poultry feathers« z različnimi slovenskimi (Perutnina Ptuj d.d., Oikos d.o.o., Univerza v Mariboru: Fakulteta za strojništvo Maribor) ter srbskimi partnerji (Univerza v Beogradu: Tehnološko - Metalurški Fakultet, Mašinski fakultet; Srbska podjetja: Peleti d.o.o. in Milbis Agrar d.o.o.)raziskujemo možnosti uporabe ptičjega perja kot stranskega produkta proizvodnje za izdelavo izolacijskih plošč v gradbeništvu, geotekstilij ter embalažnih materialov. Cilj naše raziskovalne skupine je pridobiti čim več nacionalnih ter predvsem evropskih projektov in posledično nepovratnih sredstev, s pomočjo katerih bomo razvijali nove produkte, uvajali izboljšave ter izvajali investicijske posege na nivoju vertikalne integracije. Hkrati pa želimo s projekti ter podporo znanstvene evropske mreže postaviti nove smernice tudi na nivoju inovacij. Zaradi okoljevarstvene osveščenosti, so projektne ideje za leto 2011 usmerjene pretežno v problematiko čiščenja odpadnih voda, s pomočjo katerih bomo raziskali možnosti čiščenja z najrazličnejšimi ﬁzikalnimi ter biokemijskimi procesi do rentabilne mere. Ker je naša razvojna skupina vselej odprta za novosti in kreativne ideje, bomo veseli slehernega vašega vključevanja z inovativnimi idejami, ki bodo pripomogle pri pridobivanju novih raziskovalnih in razvojnih projektov s pomočjo katerih bomo reševali morebitne proizvodne težave, razvijali povsem nove stvari ter vplivali na modernizacijo obstoječe tehnologije. MEDLABORATORIJSKA PRIMERJAVA Kontrola kemijskih analiz e-mail: aleksander.farazin@perutnina.eu V letu 2011 je medlaboratorijsko primerjavo/kontrolo ( MLK ) kemijskih analiz s področja analitike krmil organiziral kemijski laboratorij Veterinarske fakultete v Ljubljani. MLK se je skupno udeležilo 14 laboratorijev od tega iz Slovenije 10 , trije iz R Hrvaške ( Bioinstitut Čakovec, Veterinarska postaja Križevci, Croatia Kontrola Zagreb ) in eden naš iz Srbije - Itebej Zrenjanin. Vzorci, ki so bili izvrstno pripravljeni za takojšnjo kemijsko analizo, so bili trije, in sicer: repične tropine in dvoje krmil - TL-Starter in Bik-pit. Zahtevanih oziroma željenih parametrov, ki bi jih naj laboratoriji opravili v vzorcih je bilo sedemnajst ( 17 ) in sicer: suha snov (SS), surove beljakovine ( SB ), surove vlaknine ( SV ), surove maščobe ( SM ), celokupne maščobe ( CM ) , surovi pepel ( SP ), netopen surovi pepel ( SP HCl ), fosfor ( P ), kalcij ( Ca ), magnezij ( Mg ), natrij ( Na ) , kalij ( K ), baker ( Cu ), cink ( Zn ) mangan ( Mn ), železo ( Fe ) in škrob. Naš kemijski laboratorij je od navedenih parametrov iz vseh treh vzorcev izvedel po osem ( 8 ) parametrov, v rednem postopku ob vsakodnevnem obsegu dela, ki jih že leta in leta rutinsko opravljamo za potrebe mešalnic, žive proizvodnje in kooperantov. Dobra stran vsake medlaboratorijske primerjave /kontrole kemijskih analiz je v prvi vrsti informacija o kvaliteti dela nekega laboratorija, saj se rezultati kemijskih analiz vseh laboratorijev kvalitetno statistično obdelajo. Iz statističnih parametrov kot so: srednja vrednost, mediana, standardna deviacija, z- vrednost, koeﬁcient variabilnosti, » ubežniki » itd. je jasno razvidno kakšna je kvaliteta dela posameznega laboratorija. Vse vzorce, ki smo jih dobili v analizo, lahko pozneje uporabimo tudi kot referenčni material za tedensko ali vsakodnevno kontrolo pri izvajanju posameznih parametrov kemijske analize surovin in krmil. Rezultati statistične obdelave rezultatov MLK so podani v tabelarični obliki za vsak vzorec posebej, kjer so tudi navedeni vsi statistični parametri . Drugi način podajanja rezultatov MLK je v obliki grafov, kjer so podani odmiki rezultatov od » prave vrednosti » za posamezne parametre. V prvem ali drugem načinu podajanja rezultatov se rezultati našega kemijskega laboratorija nahajajo pod številko 1. Le redki rezultati so izven območja 2 standardnih deviacij ( ± ), kar je v bistvu že zastarel in grob način izločevanja neustreznih rezultatov. To pa je seveda odvisno tudi od samega parametra. Nekateri imajo strožje meje variabilnosti, drugi manj. Vredno je omeniti, da so rezultati MLK ne samo iz leta 2010, temveč že vrsto let nazaj zelo dobri, kar je posledica odlične priprave in hitra dostava vzorcev, poenotenje kemijskih metod, celo instrumentacije, ter vestno in odgovorno delo ekip kemijskih laboratorijev. PROJEKT PP SAP Prenova organiziranosti, kontroling in sistem celovitih re‰itev V svojem članku se želim navezati na spremembe organizacije v podjetju Perutnina Ptuj, ki jih je podjetje izvedlo v zadnjega pol leta. Spremembe v organiziranosti običajno namreč vplivajo tudi na informacijski sistem, ki ga je podjetje uvedlo. V primeru Perutnine Ptuj je to sistem celovitih rešitev SAP, ki v podjetju 'v živo' deluje že več kot eno leto. e-mail: ksenca.bokovec@snt-world.com Na spreminjanje podjetja vpliva predvsem potreba po prilagajanju organizacijske strukture tehnološkim zmožnostim. Hitt in Brynjolfsson (1998, str. 1) sta v svoji študiji dokazala, da organizacijski dejavniki močno vplivajo na investicije v informacijsko tehnologijo, in da se večina koristi kaže v hitrosti prilagajanja, storitvah za kupce, kakovosti in raznolikosti. Procesi v organizaciji Z organiziranjem členimo dejavnosti na potrebne operacije in postavljamo logično zaporedje njihovega izvajanja. Vsako logično zaporedje operacij pa oblikuje nek proces (Ivanko, Brejc, 1995 str. 45). Ksenča Bokovec Pomen organizacije Beseda organizacija ima mnogotere pomene. V prvem pomenu organizacijo uporabljamo namesto besede podjetje, v drugem pomenu z besedo organizacija mislimo tudi na tisto, kar organizacijo ali podjetje tvori, v tretjem pa jo tolmačimo v smislu organiziranja. Lipovec pravi, da je raba besede v trojnem pomenu nevzdržna, in da bi jo smeli uporabljati le v drugem pomenu (Lipovec, 1987, str. 37). In prav v tem drugem smislu je organizacija pomembna tudi z vidika sistema celovitih rešitev oz. njegovih posameznih modulov in vpliva, ki ga le-te imajo na njeno spreminjanje in obratno. Pri tem so v organizaciji pomembni tako procesi kot strukture. Z vidika celovitih rešitev je organizacijska struktura pomembna iz dveh razlogov: 1. sestave sistema celovitih rešitev in njegovih modulov, ki temeljijo na določenih načelih vgrajene organizacijske strukture, ki jo moramo v sistemu oblikovati zaradi njegovega delovanja in 2. organizacijske strukture podjetja, na katero uvajanje celovitih rešitev z določenimi pravili za oblikovanje lastne vgrajene organizacijske strukture lahko bolj ali manj vpliva. Zato moramo oceniti, kakšno razmerje obstaja v podjetju med stabilnostjo in prilagodljivostjo organizacijske strukture. Po eni strani moramo za delujoč sistem postaviti stabilno organizacijsko strukturo, ki bo vsaj nekaj časa ostala nespremenjena, po drugi strani pa moramo biti pripravljeni na spremembe, ki jih zahteva sistem, in ki se kažejo v pripravljenosti zaposlenih, da sprejemejo nove naloge in odgovornosti. Prilagodljiva organiziranost zahteva visoko usposobljene in motivirane ljudi (Ivanko, Brejc, 1995, str. 49). Procese z drugimi besedami zapišemo kot načrtovanje, upravljanje in dejansko delo, ki zagotavlja končni rezultat. Rezultati so lahko zelo različni, od izdelkov, storitev, informacij do ljudi. Procesi so zelo pomembni z vidika celovitih rešitev, saj imajo le-ti vgrajene procese v skladu s tako imenovano najboljšo prakso in zato uvajanje teh sistemov pomeni tudi poseg v procese nekega podjetja. Prav na delovne procese ima uvajanje celovitih rešitev največji vpliv, saj zahteva ureditev povezanih verig dejavnosti na tak način, da jih v točno določenem zaporedju lahko izvajamo v informacijskem sistemu, ki s svojo integriranostjo podpira prehod procesov med organizacijskimi enotami in preko poslovnih funkcij. Po drugi strani pa z avtomatizacijo posameznih nalog ali delov procesov omogoča zmanjšanje števila procesov brez dodane vrednosti. Zato tudi vsako reorganiziranje vpliva na izvajanje procesov, tako temeljnih kot podpornih. V tem sopomenu moramo omeniti proces sprememb, ki opisuje, kako se posamezniki, skupine in dogodki spreminjajo v času. Procesi sprememb prehajajo skozi različne stopnje ustvarjanja, rasti, preoblikovanja in zatona. Spremembe lahko potekajo v smislu postopnih korakov, skozi počasen tok majhnih sprememb ali pa skozi izmenična obdobja zatišja in revolucionarnih sprememb (Gersick, 1991). Garvin (1998) deli procese sprememb na dve glavni kategoriji: avtonomne in sprožene. Uvajanje celovitih rešitev lahko uvrstimo v drugo kategorijo, vendar pa za njim vedno stoji naraven razvoj organizacije kot avtonomni proces, saj organizacija v svojem življenjskem ciklu pride do točke, ko mora svoje procese in/ali informacijske sisteme korenito prenoviti. In to se je zgodilo tudi v podjetju Perutnina Ptuj. Spremembe v organiziranosti imajo še posebno močan vpliv na poslovne proce- se, ki so širši vidik delovnih procesov, saj poleg izvajanja vsebujejo še druge vidike: • Procesni vidik (integrirane verige procesov, ki jih sprožajo dogodki), • Podatkovni vidik (skupki agregiranih podatkovnih struktur), • Vidik informacijskih tokov (pretok informacij po verigah procesov), • Funkcijski vidik (funkcije, ki se izvajajo v okviru procesov), • Organizacijski vidik (odnosi med organizacijskimi enotami). Poslovne procese lahko opišemo tudi kot scenarije, kako se določene stvari v organizaciji izvajajo. Ko govorimo o procesih sprememb, pa se le-ti nanašajo na poslovne procese kot na skupek organizacijskih, delovnih in vedenjskih sestavin. Stopnje sprememb poslovnih procesov so lahko zelo različne - od posameznih izboljšav do popolne prenove. Vpliv spremeb procesov na sistem celovitih rešitev Čeprav se na zečetku zdi, da so spremembe težke, nezaželjene in se jih ljudje otresajo, so vedno na koncu pozitivne, saj prinesejo napredek, ki ga zahteva nova informacijska tehnologija. Napredek pa dvigne organizacijo na višjo raven znanj in konkurenčnih prednosti. Hitt in Brynjolfsson (1998) ugotavljata, da nova informacijska tehnologija potegene za sabo prenovo notranje organizacije, pa tudi spremembe v delu z dobavitelji in uporabo novih dodanih vrednosti za kupce, ki se kažejo v raznolikosti storitev/izdelkov ali raznih ugodnostih. Področja sprememb v podjetju, ki so najbolj izrazita pri uvajanju celovitih rešitev, so: • spremembe v opisu delovnih mest in nalog, • spremembe v delovnih postopkih, • prenove organigramov oziroma organizacijskih struktur, • reorganizacija ureditve pisarn in • premeščanje delavcev. Ker so celovite rešitve živ, dinamičen sistem, ki ga moramo pogosto nadgrajevati in uvajati nove funcionalnosti, spremembe v organizaciji potekajo ciklično v vedno ponavljajočem se krogu, vendar pa se njihova intenzivnost po prvotnem uvajanju celovitih rešitev zmanjšuje. Kontroling kot povezovalec v procesu sprememb Z uvedbo sistema celovitih rešitev podjetja običajno vzpostavijo tudi funkcijo oz. službo kontrolinga kot neodvisno službo, ki poroča upravi oz. direktorju, če ta funkcija prej še ni obstajala v takem smislu. Kontroling je namreč tako z vidika poslovne funkcije kot z vidika sistema celovitih rešitev povezovalec (integrator) vseh poslovnih procesov v podjetju, saj se vanj stekajo vsi dejanski vrednostni tokovi. V okviru kontrolinga pa te vrednostne tokove tudi načrtujemo in napovedujemo. Je torej področje, kjer se odrazijo tako organiziranost podjetja kot tudi njegovi temeljni procesi (proizvodnja, nabava, prodaja itd.). Je zrcalo in odraz kakovosti izvajanja poslovnih procesov in matičnih podatkov kot osnovne sestavine izvajanja procesov. Zato mora biti kontroling v sistemu celovitih rešitev postavljen tako, da omogoča pravilno spremljanje temeljnih procesov in s tem tudi kakovostno in dosledno poročanje. Kontroling pa ne sme biti sam sebi namen, ampak mora zagotoviti tako raven informacij, ki omogočajo optimalno poročanje ob danem vložku resursov (torej ne podrobnosti za vsako ceno, ampak informacije, pomembne za vodenje podjetja). Vzpostavitev kontrolinga v sistemu celovitih rešitev, kot je SAP, je zelo kretivna in tudi zahtevna naloga, saj mora upoštevati in omogočati tako prilagodljivost organiziranja podjetja kot tudi zahteve in najboljšo prakso sistema SAP. Kako pristopiti k temu izzivu, pa v naslednjem članku. Reference Lipovec Filip: Razvita teorija organizacije (Splošna teorija organizacije združb). Maribor: Založba Obzorja Maribor, 1987. Str. 365. Ivanko Štefan, Brejc Miha: Strukture in procesi v organizaciji. Ljubljana, Visoka upravna šola, Univerza v Ljubljani, 1995. Hitt Lorin M., Brynjolfsson Erik: Beyond Computation: Information Technology, Organizational Transformation and Business Performance. Working Paper, University of Pennsylvania, The Wharton School, September 1998. Gersick Connie J.G.: Revolutionary Change Theories: A Multilevel Exploration of the Punctuated Equilibrium Paradigm. Academy of Management Review, Volume 16, b.k., No. 1, 1991. Str. 10-36. Slika 1 prikazuje medsebojne vplive uvajanja novega sistema celovitih rešitev in sprememb v organizaciji. Garvin David A.: The Processes of Organization and Management. Sloan Management Review, b.k., Summer 1998. Str. 1-29. 5 MOJE NAJ MESO Uspe‰no zakljuãen evropski projekt promocije perutninskega mesa Z zaključnimi novinarskimi konferencami v Sarajevu, Zagrebu, Beogradu in Skopju so zaključne aktivnosti triletnega projekta promocije kakovostnega perutninskega mesa evropskega porekla, ki so ga sofinancirale Evropska unija, Republika Slovenija in članice GIZ Mesne industrije Slovenije, med katerimi je pomemben delež prispevala tudi Perutnina Ptuj. e-mail: perutninar@perutnina.eu S novalci projekta ''Kakovost, varnost, sledljivost - perutninsko meso EU porekla'' so v treh letih izvajali akcije informiranja potrošnikov s področja bivše Jugoslavije o pomembnosti pravilne izbire perutninskega mesa in o prednostih sistema kakovosti, varnosti in sledljivosti, ki omogoča popolno kontrolo nad izvorom perutninskega mesa od njive do vilice. Potrošnja perutninskega mesa naj bi, na račun držav v razvoju in prehrambenih trendov v razvitem svetu, naraščala hitreje kot potrošnja drugih vrst mesa. 6 Z izhodom iz gospodarske krize se evropska perutninska industrija, ki že sedaj letno pridela 11 milijonov ton mesa in vknjiži 107 milijard evrov prihodkov, nadeja hitre rasti. Sistem kakovosti, varnosti in sledljivosti pa omogoča evropski perutninski industriji, da ohranja konkurenčno prednost pred veliki izvozniki perutninskega mesa iz ZDA in Brazilije, ki pa ne ustrezajo vsem evropskim kriterijem, a na koncu o izbiri odloča potrošnik in moral bi se zavedati, da z tveganim nakupom tvegajo svoje zdravje, ki je preveč dragoceno, da bi se igrali z njim. To je bilo tudi eno od sporočil projekta ‘’Kakovost, varnost, sledljivost - perutninsko meso EU porekla’’, ki se končuje s serijo štirih novinarskih konferenc v prestolnicah vseh štirih ciljnih državah. Zaključne novinarske konference so organizatorji 1. decembra priredili v Sarajevu, 7. decembra v Zagrebu, 20. januarja v Beogradu in 25. januarja v Skopju. Projekt generične promocije perutninskega mesa se je pričel v februarju 2008 in je potekal na področju Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije in Makedonije. V času izvajanja projekta je bilo popravljenih več marketinških akcij in akcij odnosov z javnostmi. Poleg novinarskih konferenc so izvajalci projekta pripravili tudi informativno brošuro, ki predstavlja popoln vodnik skozi užitek ob perutninskem mesu, so v prvi vrsti namenili osebam, ki v gospodinjstvih sprejemajo nakupne odločitve in skrbijo za prehrano članov gospodinjstva. V okviru brošure je bila izvedena tudi nagradna igra, v kateri je bilo izžrebanih 150 nagrad v vsaki državi, nagrajenci pa so prejeli praktične nagrade. Jeseni 2008 je Slovenijo obiskalo 125 specializiranih novinarjev iz štirih držav, ki so si ogledali delovanje sistema kakovosti, varnosti in sledljivosti v naših predelovalnih obratih, se srečali z upravo Perutnine Ptuj in obiskali naše kooperante, o čemer smo poročali tudi v Perutninarju. Cilj obiska je bila predstavitev procesov, ki zagotavljajo popolno sledljivost skozi vse faze proizvodnje kakovostnega perutninskega mesa in ukrepe, ki zagotavljajo da je perutninsko meso, ki konča na krožniku potrošnikov, resnično varno in zdravo. V tiskanih medijih na področju štirih ciljnih držav je izšla serija 12-ih strokovnih člankov, ki so nagovarjali ciljno skupino ljudi, ki v gospodinjstvih pripravljajo obroke in kupujejo hrano. Članki so opozorili tudi na to, da je kakovostno perutninsko meso nepogrešljivo na zdravem jedilniku ter da je zaradi svojih organoleptičnih lastnosti primerno tako za majhne otroke, mladostnike, aktivne ljudi, športnike kot tudi starostnike. Na radijskih in televizijskih postajah sta se vrtela oglasa, ki sta ciljno publiko nagovarjala k premisleku o lastnih prehranjevalnih navadah, ki niso vedno najbolj zdrave. Oglasa sporočata, da ni vseeno, kaj jemo, saj to posledično vpliva na naše počutje in zdravje in priporočata, naj posega le po najbolj kakovostnem perutninskem mesu, ki je predelano na način in po postopkih, ki zagotavljajo najvišjo možno varnost izbranega mesa. V prestolnicah vseh ciljnih držav so bile izpeljane javne tribune, na njih pa so sodelovali tudi predstavniki Perutnine Ptuj. Sogovorniki na javnih tribunah so bili strokovnjaki s področja medicine, prehrambene tehnologije, biotehnologije in predstavniki evropske perutninske industrije. Na javnih tribunah so poleg predsednika uprave in generalnega direktorja, dr. Romana Glaserja predavali še Slavko Ficko, Uroš Vidovič in mag. Predrag Šegović. O razsežnostih projekta, ki ga ocenjujejo kot uspešnega, govori podatek, da je v njem sodelovalo kar 1.185 predstavnikov zainteresirane javnosti, preko 300 novinarjev in urednikov, 125 predstavnikov medijev pa si je v okviru študijskega obiska ogledalo tudi predelovalne obrate slovenskih predelovalcev. Že pred zadnjim aktom projekta je jasno, da gre za zelo uspešen projekt generične promocije v tretjih državah in pilotski projekt Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je postavil visoke standarde tudi za druge podobne projekte, ki bodo na podoben način poskušali uspešno črpati sredstva iz Evropske unije. PERUTNINA PTUJ SODELOVALA NA KONFERENCI Aktualne razmere v proizvodnji in predelavi mesa v Sloveniji e-mail: branka.ostic@perutnina.eu O rganizatorja Znanstveno raziskovalno središče Bistra Ptuj in Izobraževalni center Piramida Maribor sta 23. februarja 2011 v sodelovanju z Mestno občino Ptuj, Društvom živilskih in prehranskih strokovnih delavcev SV Slovenije s sedežem v Mariboru ter Zvezo društev inženirjev in tehnikov ZDIT Maribor izvedla konferenco, ki se je nanašala na aktualne razmere v slovenski mesnopredelovalni industriji. Konferenca je potekala v prostorih Izobraževalnega centra Piramida Maribor in je bila izredno dobro obiskana (cca. 70 udeležencev) ter medijsko pokrita. V celodnevnem programu je konferenca ponudila pester izbor tem, ki so z različnih zornih kotov osve- tlile dogajanje v slovenski mesni panogi. Konferenco sta podprli tudi Štajerska gospodarska zbornica Maribor in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij Slovenije; uvodni govornici, direktorici obeh zbornic, mag. Aleksandra Podgornik in dr. Tatjana Zagorc, sta poudarili pomen slovenske mesnopredelovalne industrije ter pomembnost tovrstne konference, saj si ta panoga zasluži pozornost strokovnjakov kot tudi širše javnosti, zlasti zaradi pomembnosti v slovenskem prostoru ter dodane vrednosti, ki jo prinaša slovenskemu gospodarstvu. Prvi del konference je potekal bolj splošno, saj smo izvedeli, kakšno je stanje in kaj kažejo statistični kazalci v mesni industriji Slovenije. Predstavljen je bil projekt Mediteran Agroenvironmed, v katerem sodeluje ZRS Bistra kot predstavnica Slovenije v tem sredozemskem projektu. Skupaj s portugalsko organizacijo je projekt bil izveden prav na področju mesne industrije. Videli smo še podrobnejšo predstavitev o uradnem veterinarskem nadzoru v obratih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter prikaz standardov in certiﬁciranja v mesni industriji. Drugi del konference je ponudil primere iz prakse, ki so prikazali dogajanje na trgu. Poleg Perutnine Ptuj sta svoje primere predstavila še Košaki TMI Maribor in KZ Laško. Predstavitev Perutnine Ptuj je potekala na temo »Blagovne znamke PP kot temelj trženjske strategije v prodaji produktov na domačih in tujih trgih«. Nastop je požel zelo pozitiven odziv, saj je Perutnina Ptuj redka svetla izjema v slovenski mesni industriji, ki je že zdavnaj presegla okvirje domačega trga ter ustvarila zgodbo o uspešni internacionalizaciji ter mednarodni ekspanziji. Kot je bilo ugotovljeno na konferenci, se ostali manjši slovenski mesni proizvajalci, zlasti rdeči mesarji, še vedno spopadajo s težavami, ki izhajajo predvsem iz majhnosti in razdrobljenosti. Rdeči mesarji še vedno niso integrirani, ne vertikalno ne horizontalno, s čimer si doma ne zmorejo ustvariti dobrih temeljev za celovit in uspešen nastop na trgu, predvsem pa ne v izvozu. Tako je njihov največji problem predvsem strukturne narave. Tako kot perutninarji pa tudi oni čutijo izjemen pritisk na cene vhodnih surovin, padec prodajnih cen ter spremenjene razmere na trgu (pri potrošnikih in trgovcih). Ker je energetika v mesni industriji zelo pomemben segment, smo videli tudi prispevek na to temo, ki je ravno na primeru naše Tovarne proteinskih koncentratov pokazal, da je lahko tudi mesna industrija okolju prijazna in družbeno odgovorna. Zadnji del konference je potekal v luči smernic in trendov razvoja - sprehodili smo se od mikrobiološkega področja s temo »Mikrobiološki nadzor in potencialni patogeni v integrirani proizvodnji perutnine«, ki jo je predstavila mag. Vida Marčič Nahberger, do označb in postopkov zaščite slovenskega mesa in mesnih izdelkov. Tik ob koncu dogodka pa je sledil še prispevek o stanju in možnostih ekološke proizvodnje mesa v Sloveniji. Zanimivo je, da se je velik del konference poudarjala kampanja Kupujem slovensko, različni udeleženci so pozivali, naj kupujemo čim več slovenskih proizvodov. Po drugi strani pa smo kot majhno odprto gospodarstvo izpostavljeni vsem pritiskom in vplivom enako kot velike države, torej tudi tuji konkurenci. Na splošno konferenco ocenjujemo zelo dobro; bila je dobro organizirana in pripravljena, predavatelji in teme skrbno izbrani, zato verjamem, da smo vsi udeleženci odnesli veliko koristnega in zanimivega od samega dogodka. Organizatorja sta izrazila pričakovanje, da bo Perutnina Ptuj tudi v prihodnje sodelovala na podobnih dogodkih, saj lahko kot največji slovenski proizvajalec mesa zagotovo predstavi uspešne in pozitivne primere iz prakse ter doda svoj prispevek na slovenski zemljevid mesnopredelovalne industrije. PERUTNINA PTUJ SODELOVALA NA KONFERENCI Mikrobiolo‰ki nadzor v integrirani proizvodnji perutnine e-mail: vida.marcic@perutnina.eu P erspektive proizvajalcev perutnine so v sodobnih prehranskih trendih izpostavljene z imidžem zdrave prehrane. Naraščajoč trend v svetovni porabi perutninskega mesa, tudi v Evropi, bo v prihodnosti odvisen tudi od sposobnosti proizvajalcev perutninskega mesa, da prepoznajo spremembe v povpraševanju potrošnika, ki bodo predstavljale pomembno dodano vrednost pri nakupu in bodo vplivale na kupne navade potrošnika. Trendi spodnjega graﬁkona zrcalijo prednosti, ki jih perutninsko meso ponuja potrošniku: možnost udobnega pakiranja, preprosto pripravo in cenovno konkurenčnost (European Chicken Meat Consumption Trends 2010, Biosecurity and Hygiene Featured Articles, 2010). Slika 1. Poraba perutninskega mesa/prebivalca v EU / Evropi in globalno povprečje Za proizvajalce so te perspektive obvezujoče, saj morajo poleg številnih tehnološko / organizacijskih dejavnosti posvetiti posebno skrb varovanju potrošnikovega zdravja, ki ga lahko ogrožajo patogeni mikroorganizmi, katerih nosilec je lahko perutninsko meso in izdelki. Značilnost procesov v proizvodnji perutnine Integracija primarne proizvodnje in industrijskih procesov ter njihova soodvisnost je osnovna značilnost pridobivanja perutninskega mesa. Zaradi epidemioloških posebnosti ptic, ki vstopajo v klavni proces in speciﬁčne tehnologije klanja živali, se predelovalci zavedamo tveganja in težavnosti nadzora nad kontaminacijo z mikrobi med klavnim procesom. Za zgodnje odkrivanje potencialnih agensov, ki povzročajo s hrano prenesene bolezni, so nujni preventivni programi v primarni proizvodnji (HACCP). Naraščajoč trend v svetovni porabi perutninskega mesa torej obvezuje proizvajalce, da posvečajo nenehno skrb proizvodnji varnih živil. Spontana integracija sistema obvladovanja tveganj v proizvodnji varnih živil z ISO standardom se je izkazala za uspešno. Nastal je povezan sistem, ki vključuje organizacijo, vodenje, kakovost in varnost živil, zaposlene in okolje: nova generacija sistema celovitega vodenja kakovosti (Nahberger Marčič, Vuk, 2004). Na področju zakonodaje, ki ureja zdravstveno ustreznost živil, za proizvajalce perutninskega mesa ni posebnosti. V primarni proizvodnji upoštevamo splošna načela sistema HACCP: • Uredba (EC) 852/2004 o higieni živil – v 14. členu opozarja na zahteve za vzpostavitev postopkov, ki temeljijo na načelih HACCP, ki sprva ne smejo veljati za primarno proizvodnjo, vendar pa se nosilci dejavnosti spodbujajo, da ta načela uporabljajo v največji možni meri tudi na ravni primarne proizvodnje. Posebna načela upoštevamo v fazi proizvodnje perutninskega mesa in izdelkov: • Uredba o mikrobioloških merilih za živila 2073/2005 in sprememba 1441/2007, ki določata mikrobiološka merila za nekatere mikroorganizme in izvedbena pravila, ki jih morajo upoštevati nosilci dejavnosti pri izvajanju splošnih in posebnih higienskih ukrepov iz člena 4 Uredbe (ES) št. 852/2004, • Smernice za mikrobiološko varnost živil (2009), ki so namenjene končnemu potrošniku, ki niso obvezujoče. Zajemajo mikrobiološke zahteve za živila, postopke njihovega pregledovanja in ocenjevanja glede na mikrobiološke kriterije in metode. Perutnina - nosilec kompleksne združbe mikrobov Perutnina je torej nosilec zelo kompleksne in heterogene mikrobiote, ki je del prebavnega trakta živali, perja in kože. Mikrobno združbo sestavljajo patogene, indikatorske in kvarljive bakterije. Danes je znano, da so salmonele in termoﬁlni kampilobaktri, izolirani iz mesa perutnine, najpogostejši povzročitelji s hrano prenesenih bolezni. Po poročilu EFSE z leta 2008 (v EU) je razširjenost salmonel na trupih brojlerjev 16% in razširjenost kampilobaktrov v rejah 72%. Bakteriji sta etiološko različni, vendar občutljivi na učinkovite preventivne programe v rejah (EFSA journal, 2008). Proizvajalci perutninskega mesa, ki delujemo znotraj soodvisnih procesov nastanka varnih živil, že desetletja upoštevamo koncept biološke varnosti (biosecurity) za zmanjšanje števila patogenih mikroorganizmov v obdobju reje. To je paket smernic dobrih higienskih praks znotraj povezanih procesov reje perutnine, ki se je v razvoju sedanje veljavne zakonodaje uveljavil pod imenom Predprogrami sistema HACCP. Ti so: 1. Farmske zgradbe, tovarna krmil, valilnica in predelovalni obrati morajo biti oblikovani in opremljeni tako, da se preprosto čistijo. 2. Uporaba insekticidov in rodenticidov za nadzor nad glodavci. 3. Nadzor gibanja osebja - primerna obutev na vhodu in izhodu v posamezne rejske objekte. 4. Rutinski monitoring mikrobiološke kakovosti pitne vode. 5. V valilnici vzdržujemo temeljit program čiščenja in razkuževanja in higienski program za osebje. 6. Dan stari piščanci sprejmejo pripravke kompetitivne inhibicije in probiotike. 7. Mikrobiološki nadzor materialov in uporaba organskih kislin za zmanjšanje kolonizacije s patogenimi bakterijami. 8. Uvedba programa kontrole (monitoring), ki bo ovrednotil prizadevanja za zmanjšanje kontaminacije in uvedel osebno odgovornost! (Poultry Biosecurity, 2008) Na področju zdravstvenega varstva živali in obvladovanja salmonel pri perutnini proizvajalci perutnine upoštevamo: Pravilnik o monitoringu in nadzoru salmonel vrste Gallus Gallus (Ur.l. RS, št. 97/2010), ki podrobneje določa izvajanje načrta monitoringa in nadzora salmonel, pogoje za premike in dajanje na trg, uradni nadzor, pogoje za uporabo protimikrobnih sredstev in cepiv, naloge laboratorijev, ki opravljajo preiskave nosilcev dejavnosti in preiskave uradnih vzorcev, pravila za vzorčenje nosilcev dejavnosti in pravila uradnega vzorčenja, ukrepe v primeru ugotovitve salmonel ter ukrepe v primeru izbruha okužbe z živili pri ljudeh. Skladno z zakonodajo moramo torej nosilci dejavnosti - proizvajalci perutninskega mesa – izvajati t.i. monitoringe (periodična vzorčenja na mikrobiološke preiskave na salmonele), ki so predpisani s strani Veterinarske ambulante in ohranjajo nadzor nad kolonizacijo s salmonelami v celoviti povezani primarni proizvodnji. V Monitoringu so opredeljeni tudi preventivni in korektivni ukrepi v primeru predhodno kontaminiranih rej (strogo upoštevanje veterinarsko sanitarnega reda in odvzem brisov na salmonele po čiščenju in razkuževanju objekta za rejo). Naselitev z naslednjo rejo je možna le ob negativnih izvidih na prisotnost salmonel. V epidemiološkem poročilu IVZ in ZZV Ljubljana za julij in avgust 2008 ugotavljamo po številu kliničnih primerov izmenično število salmonel in kampilobaktrov kot povzročiteljev s hrano prenesenih bolezni v daljšem obdobju na območju ljubljanske regije. Tudi ameriški viri poročajo o podobni dinamiki števila prijav obeh agensov, kot povzročiteljev črevesnih obolenj pri ljudeh. (Epidemiološko poročilo IVZ – julij in avgust 2008). Po poročilih EFSE je lahko 20 – 30% primerov črevesnih obolenj s kamilobaktri povzročenih z rokovanjem, pripravo in uživanjem perutninskega mesa. Ugotovljeno je, da so lahko piščanci brojlerji naravni rezervoarji kampilobaktrov v 50-80%. Podatki za ugotavljanje kampilobaktrov so zaradi težavnosti etiologije mikroba omejeni. Obstajajo indikacije, da se epidemiologija kampilobaktrov razlikuje po regijah v EU. EFSA poroča tudi o nič manj kot 2 MIO kliničnih primerov kampilobakterioz na leto v EU. Ti podatki nakazujejo številna odprta vprašanja in nadaljevanje poglobljenih študij pri odkrivanju poti za zmanjšanje kolonizacije piščancev brojlerjev s kampilobaktri (Liebana, 2010). Naraščanje okužb s kampilobaktri pri ljudeh narekuje v EU ustrezne ukrepe. V januarju 2006 je bil imenovan centralni referenčni laboratorij za Campylobacter spp. v EU (Uppsala), ki skrbi za primerno raven laboratorijske diagnostike. Predlog monitoringa je sprejela tudi Slovenija (načrt VURSpregled slepih čreves na klavni liniji). (Gruntar I. et al., 2006). Uredba komisije ES št. 2073/2005 in 1441/2007 o mikrobioloških merilih za živila ne omejuje termoﬁlnih kampilobaktrov v obliki meril (kriterijev), omejeni so z Uredbo ES št. 178/2002, ki določa v 1. in 2. odstavku 14. člena, da morajo biti živila varna za potrošnika. Tudi termoﬁlne kampilobaktre obvladujemo s konceptom biološke varnosti že v primarni proizvodnji z možnostjo preventivnih ukrepov (posebnosti zakonodaja na tem nivoju ne predpisuje): • Reje brez predhodne depopulacije (depopulacija poveča % kolonizacije iz 21% na 46%), • Uporaba probiotikov (Lactobacillus johnsonii ) in kompetitivna mikrobiota (tekmovalni sevi), tretiranje pitne vode in odstranjevanje zaostale vode iz cistern- problem bioﬁlmov- pražival Tetrahymena pyriformis in Preventivni programi prihodnosti: fagoterapija - v fazi raziskovanja: (Atterbury, 2006) • biološki nadzor z uporabo bakteriofagov - bakterijskih virusov, • napadajo speciﬁčne bakterijske celice, se njih razmnožujejo in jih lizirajo, • ciljne niše so slepo črevo (reje) in površina kože (klavni proces), • nobenih resnih stranskih pojavov, • sprejemanje potrošnikov (prijazni virusi), poceni proizvodnja, bakteriocini - naravne beljakovinske snovi, pridobljene iz določenih vrst bakterij, ki imajo aktivnost proti kampilobaktrom (Science into practice, 2006) precipitacija aerogenih kampilobaktrov s hladno plazmo (Air Path, 2008). Za učinkovito obvladovanje salmonel in termoﬁlnih kampilobaktrov pri piščancih brojlerjih je torej osnovnega pomena uvajanje preventivnih programov v rejah, učinkoviti programi čiščenja in razkuževanja in tehnološke rešitve v valilnici in perutninski klavnici ter uporaba sodobnih naravnih aditivov za inhibicijo rasti patogenih mikroorganizmov v proizvodnji mesa in izdelkov. Le s ponudbo visoko kakovostne, kontaminentov proste perutnine, ki postaja vedno bolj pomembna niša povpraševanja evropskih kupcev, lahko države članice EU dosežemo konkurenčnost perutninskega mesa in ohranimo položaj na občutljivem trgu, ki ga ogroža nizkocenovna konkurenca uvoza iz azijskih in južnoameriških držav. 7 Pomladne novosti KUPON ZA 50% POPUST e-mail: brigita.selinsek@perutnina.eu Izrežite kupon s popustom in ga vnovčite v eni izmed prodajaln PP. Vsaka pomlad nam prinese kaj novega in tako je tudi tokrat. Vsaj kadar govorimo o izdelkih Perutnine Ptuj. To pomlad smo na police poslali dva: Kupon je vnovčljiv do 30. 05. 2011 Puranji Duo narezek je narezek malo drugače ali narezek v paru, če vam je morda tako bolj všeč. Popolna novost v ponudbi je milanska salama, zelo okusna in ravno prav sušena. Prava razvada za ljubitelje suhih salam. Druga v paru je puranja šunka. Preizkušena in sočna, predvsem pa manj kalorična od svoje sosede. Z njo boste popravili pregreho za tem, ko se ne boste mogli upreti vabljivi milanski salami. Nadvse harmonična je tudi kombinacija obeh salam na enem sendviču, zato to čimprej preizkusite. Obarjada 2011 e-mail: brigita.selinsek@perutnina.eu V 8 soboto, 5. marca 2011, se je na Ptuju kuhala tradicionalna Obarjada 2011, dobrodelna kulinarična akcija Lions kluba Ptuj, v kateri ekipe gospodarstvenikov, politikov, mestnih svetnikov in drugih znanih Ptujčanov tekmujejo med seboj v kuhanju najboljše obare. Puranja šunka v mreži Je eden tistih izdelkov, ki se kar topijo v ustih. Prijetna aroma po dimu, mehka sredica in ugodna cena. Odlični argumenti za nakup. Pred nami je čas velike noči, ko se bomo že ozirali po šunkah, takšnih in drugačnih, saj tega v velikonočni košarici ne sme manjkati. No, seveda pa upam, da bo letošnja odločitev lažja kot sicer. KURENTOVANJE 2011 Poli Ïur obiskalo rekordno ‰tevilo otrok e-mail: tina.vukasovic@perutnina.eu Letošnja, že 6. dobrodelna Obarjada tako dokazuje, da kljub težkim časom še vedno obstaja volja in možnost posameznikov pomagati ljudem v stiski. Letos je obaro kuhalo 21 ekip: Talum Kidričevo d.d., Perutnina Ptuj d.d., Komunalno podjetje Ptuj d.d., Cestno podjetje Ptuj d.d., Špedicija Goja d.o.o., Radio - Tednik d.o.o., Košaki TMI d.d., Mestna občina Ptuj, Zavarovalnica Maribor d.d., Podružnica Ptuj, Čisto mesto Ptuj d.o.o., DIW Service d.o.o., Perutninarska zadruga Ptuj z.o.o., Ilkos d.o.o., Asfalti Ptuj d.o.o., VGP Drava Ptuj d.d., Askot d.o.o., Tenzor d.o.o., Nova KBM, Podružnica Ptuj, Agromag, Skupina Panvita, Gradbeništvo Bezjak Alojz s.p. in Kleparstvo Milan Drevenšek s.p, sta kuhali skupaj. Zmagovalci letošnje Obarjade je skupina Košaki, drugi so bili tekmovalci iz Talum-a, tretji skupina Goja, četrti DIW servis in peti predstavniki Mestne občine Ptuj. Na Obarjadi je tradicionalno sodelovala tudi ekipa Perutnine Ptuj, ki je tokrat uvrstila na osmo mesto. Tokrat so se v klubu odločili, da bodo z zbranimi sredstvi pomagali družini Piškur iz Zgornjega Gruškovja v občini Podlehnik, ki jim je v decembru do tal pogorela hiša in so sredi zime ostali brez vsega. P oli žur, ki smo ga letos organizirali 3. marca v sklopu 51. Kurentovanja in pod pokroviteljstvom Perutnine Ptuj in blagovne znamke Poli, je privabil okrog 4.000 rajanja željnih otrok in njihovih staršev. Karnevalska dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička, celo premajhna za vse željne obiskovalce Poli žura. Najmlajši ljubitelji Polija iz Ptuja in širše okolice so rajali v spremstvu staršev, zabavala pa so Čuki in Ribič Pepe. Poli žur smo popestrili z degustacijo Poli paté, ki so jo izvajali Poli slončki ter sočasno otrokom delili balone in kupone za brezplačen prevzem izdelkov Poli paté in Poli snack v maloprodajnih trgovinah Perutnine Ptuj. Poli žur - zabava za otroke je ponovno zabeležila rekorden obisk in bila odlična promocija blagovne znamke Poli. Zato se že veselimo naslednjega Poli žura v sklopu pustnega dogajanja na Ptuju v letu 2012. Strateški Marketing Kaj smo kuhali z Anjo brigita.selinsek@perutnina.eu S nemalci, fotograﬁ, kabli, reﬂektorji, gostje in vsi ostali smo se gnetli v Gostilni PP tisto sredo, ko smo snemali kuharske oddaje in so nastale štiri reportaže za revijo Anja. Kuharski mojster Aleš Korošec je pripravljal dobrote, iz kuhinje so se širile omamne dišave. Na mizi so se vrstili: tradicionalni piščanec po ptujsko, piščančji ﬁle v modri frankinji, hraenovke so se veselo družile v solati, v zadnji oddaji pa smo že »trenirali« kako pripraviti velikonočno pojedino z izdelki PP. No, da pa je bilo Alešu malo lažje, mu je pri kuhanju pomagala tudi zgovorna in simpatična voditeljica oddaje Kuhajmo z Anjo, Ana Marija Mitič. Kuhanje je bilo le en del posla, vse skupaj je bilo treba še pojesti. In to ne kar tako. Pri kulinaričnih podvigih smo imeli posebne goste, saj res ne bi bilo lepo od nas, da bi vse to kar sami pojedli . V prvi oddaji je bila z nami Tina Gorenjak, ki je s seboj pripeljala še svojo hčerko in moram reči, da jima je piščanec po ptujsko dobro šel v slast. V drugi oddaji nas je obiskala Nuša Derenda , ki se je navduševala nad sočnim ﬁlejem z modro frankinjo. Pri tretji smo bili že malo utrujeni, ampak nas je Martina Ipša hitro spravila v red. Če je še ne poznate, pojdite gledat predstavo XXL Bejbe, ne bo vam žal. V zadnji, četrti reportaži , smo gostili zelo uglajeno gostjo, modno novinarko, oblikovalko in pisateljico Vlasto Cah Žerovnik . Lahka velikonočna pojedina je bila prava izbira zanjo. Vse skupaj je bilo zelo prijetno, saj so bili vsi naši gostje pravi ljubitelji piščanca in vina. Pullusa, seveda. Da je vse skupaj teklo tako gladko tudi ni bilo naključje. Zato iskrena zahvala in pohvala celotni ekipi Gostilne PP. Organizacija je bila zahtevna, delovni dan dolg, nastalo pa je veliko dobrega materiala, ki ga najdete v: TV oddaje se vrtijo na dan izida revije na kanalih: TV IDEA, GTV- Gorenjska televizija, TV Primorka, VAŠ KANAL in INFO TV. Oddaje si lahko ogledate tudi na portalu: http://www.revijaanja.si/aktualno/Kuhajmo-z-Anjo-/ 9 ZDRUŽEVANJE Projekt reorganizacije tudi izven matiãne druÏbe Poslovno leto 2011 se je v naših podjetjih v BiH pričelo s spremembami v organizaciji. natalija.segula@perutnina.eu žilo še podjetje PP MALOPRODAJA d.o.o. Breza. Projekt integracije pa se bo nadaljeval na področju Republike Srbske, kjer bomo prav tako v prihodnje delovali preko enega podjetja. V času, ko se na vseh trgih soočamo z gospodarsko krizo, hkrati pa smo si zastavili visoke cilje glede rasti in dobičkonosnosti, smatramo, da so tovrstni projekti nujnost. V prvih dneh meseca marca (točneje, dne 14.03.2011) je sodišče izdalo sklep o registraciji pripojitve dveh hčerinskih podjetij. Skupina Perutnina Ptuj s tem uresničuje zastavljeni cilj po optimi- 10 zaciji organizacijske strukture in izkoriščenju vseh notranjih resursov. Namesto do sedaj dveh podjetij na področju Federacije BiH (podjetja Perutnina Ptuj B d.o.o. in Perutnina Ptuj - BH d.o.o., obe s sedežem v Brezi), imamo sedaj samo eno - združeno podjetje - z imenom PERUTNINA PTUJ BH d.o.o. Breza. Direktor novega podjetja je postal g. Mladen Andrić. V kratkem se bo temu združenemu podjetju pridru- Pričakujemo konkretne rezultate integracije oz. združevanja, ki se bodo kazali predvsem v obliki homogenosti poslovnih interesov, optimizaciji dolžniško-upniških odnosov, boljšem prelivanju strokovnega znanja ter nižjih administrativnih in drugih stroških. PERUTNINA PTUJ - PIPO d.o.o. ČAKOVEC Perutnina Ptuj - Pipo âakovec na danima hrvatskog kulinarstva e-mail: milena.horvat@perutnina.hr Svi smo uživali u prelijepim i, prije svega, ukusnim gastronomskim specijalitetima. »Za stvaranje zdravih i ukusnih jela za svakodnevno konzumiranje ili za posebne prilike sastojci su izuzetno važni. Sastojci kojima svaki kuhar daje svoj pečat i stvara odlične kreacije« rekao je na zajedničkom domjenku svih natjecatelja Vedran Mikulić, voditelj korporativnih komunikacija i odnosa s javnošću Perutnine Ptuj - PIPO Čakovec. »Ovim pokroviteljstvom želimo i mlađim generacijama kuhara, ali i iskusnim i priznatim majstorima, približiti domaće proizvode za pripremanje u restoranima i drugim ugostiteljskim objektima. Pri tome je najvažnije da potrošači na tanjure dobe zdravu, sigurnu i kvalitetnu hranu proizvedenu u Hrvatskoj, odnosno MADE IN CROATIA« naglasio je Vedran Mikulić i čestitao najboljima. »Ali i svima onima koji su se potrudili prikazati svoje znanje i pokazati da hrvatska kulinarika ima dobru perspektivu.« »Među prvima su od vrhunske piletine Perutnien Ptuj - Pipo Čakovec jela pripremali učenici ugostiteljskih škola.« U Opatiji su se od 6. do 12. prosinca održali Dani hrvatske kulinarike u organizaciji Hrvatskog kuharskog saveza. Na tri natjecanja okupilo se više od 200 najboljih kuhara Hrvatske, slastičara i učenika ugostiteljskih škola. Zajedno smo stvarali odlična i maštovita jela. Naši izvrsni proizvodi u rukama najboljih kreatora okusa doživjeli su vrhunac na zajedničkom domjenku svih natjecatelja gdje smo ih oduševili medaljonima sa sirom i Poli pateom, nastavilo se na gala večeri, a završilo je proglašenjem državnih prvaka. Vedran Mikulić, i Damir Crleni, predsjednik Hrvatskog kuharskog saveza. PERUTNINA PTUJ - BH D.O.O. Superbrands BiH 2010 e-mail: amir.hodzic@perutnina.ba D ana 09.12.2010. u sarajevskom klubu Coloseum, u prisustvu mnogobrojnih zvanica iz svijeta bussinesa, političkog i javnog života Bosne i Hercegovine, održana je ceremonija dodjele priznanja Superbrands za BiH. Ponosni smo da je naš vodeći brand Poli proglašen za Superbrand već treću godinu zaredom. Ponos je veći ako se uzme u obzir da je naš Poli jedini brand sa ovim epitetom u cijeloj kategoriji mesa i mesnih prerađevina, a prepoznat je kao Superbrand od strane eminentnih stručnjaka iz različitih oblasti marketinga, prodaje i istraživanja tržišta. U ime dobitnika priznanje je preuzeo gospodin Mladen Andrić, direktor Perutnine Ptuj BH. Ovom prilikom izrazio je uvjerenje u održivost statusa Superbranda za brand Poli, ujedno najavivši da bi se Poliju u osvajanju ovog prestižnog priznanja mogao pridružiti i brand PP. PERUTNINA PTUJ - PIPO ČAKOVEC Djeca ·tigleca za Poli i Poli za djecu e-mail: milena.horvat@perutnina.hr P oznati dječji zbor Štigleci iz Varaždina napisali su, zapjevali i snimili Poli pjesmu, a Perutnina Ptuj - Pipo Čakovec omogućila im je snimanje božićnog cd-a. Na cd-u Raspjevani Božić uz Poli nalaze se dvije verzije Poli pjesme i 14 božićnih pjesama. »Glazba, druženje, veselje i obitelj su ono što obilježava božićno vrijeme. I zato hvala Štiglecima i njihovim mentorima za njihov trud i doprinos ljepšem i veselijem Božiću« istaknuo je na zahvalnom susretu s djecom zbora Štigleci Vedran Mikulić, voditelj korporativnih komunikacija i odnosa s javnošću Perutnine Ptuj - Pipo Čakovec. Perutnina Ptuj-Pipo Čakovec zahvalila se djeci simboličnim poklonom - posebnim blagdanskim pakiranjem Poli pate 2+1 gratis kojem je, naravno, bio priložen Štiglecov cd Raspjevani Božić uz Poli. Dječji zbor Štigleci osnovan je 1996. godine, a danas djeluje pod vodstvom Narcisa i Rajke Grabar. Pod svojim veselim pjevačkim okriljem okuplja djecu i mlade od 3 do 20 godina. Jedini je varaždinski zbor koji njeguje dječju glazbu i repertoar prilagođava starosti pjevača. Nastupali su u brojnim televizijskim i radio emisijama, npr. Hrtić-Hitić, Skočidan, Zvučnjak i Dorica. Do sada su izdali više cd-a i dvd-a. Abecedi, Kozi Rozi, Maci prede, promo cd-u teen grupe Možeš kad vjeruješ i cd-u Za najmlađe, pridružio se Raspjevani Božić uz Poli koji će sigurno postati omiljeni hit među djecom. Kao što sami kažu: »Štigleci ostavljaju trag jer nema na hrvatskoj dječjoj sceni pa i šire skoro nikog tko nije čuo za Štiglece, za njihove maestralne izvedbe pjesama koje su svojim višeglasnim pristupom i tretiranjem dječjih gla- 11 sova postavile sasvim novi standard na hrvatskoj dječjoj pjevačkoj sceni. Nema skoro nikog tko ne zna za Kozu Rozu i njezine dogodovštine, za Juri, juri vlak i slično. No, najvrijednije od svega ipak je sve ono dobro posijano u dječja srca, kako bivših i sadašnjih članova Štigleca, tako i djece koja slušaju njihove pjesme, ono dobro koje u svakom djetetu ponaosob postaje zalog njegove budućnosti i nagrada zbog koje misija Štigleca ima smisla.« Zbog toga je Perutnina Ptuj - Pipo Čakovec ponosna što su Štigleci simpatično i radosno zapjevali o prvoj pilećoj kobasici u Europi, o Poli koja ove godine slavi 37. rođendan. Poli pjesma sva moja kvadra luda je za Poli e-mail: milena.horvat@perutnina.hr Na promotivnom cd-u Raspjevani Božić uz Poli, kojeg je snimio dječji zbor Štigleci, nalazi se pjesma koja iskazuje ljubav djece prema Poliju. »Proljeće, ljeto, jesen ili zima, u mom frižideru uvijek POLI ima«, pjevaju Štigleci i dodaju da »zec voli mrkvu, krava travu voli, a sva moja škvadra Luda je za POLI«. Za doručak volim najviše na svijetu svoj Poli pate najbolju paštetu. Svaka dobra mama koja dijete voli u vrtić ili školu s njime šalje Poli. Refren: Zec voli mrkvu, krava travu voli, a sva moja škvadra Luda je za Poli. Proljeće, ljeto, jesen ili zima, u mom frižideru uvijek Poli ima. Za dobar da i dobar tek, najbolji je Poli snack. nih proizvodnih rezultatih matičnih jat in brojlerjev. Izplen pri predelavi mesa je še posebno iztopajoča kategorija, kakor tudi sposobnost adaptacije živih živali v različnih klimatskih okoljih po svetu. Zanimivosti iz sveta e-mail: milena.valant@perutnina.eu Pri proizvodnih rezultatih provenience Ross dobimo več K Kupci genetike po vsem svetu še zmeraj zelo povprašujejo po provenienci Ross zaradi dobrih proizvodnih rezultatov in odlično servisno službo. Kot blagovna znamka je vodilna v selekciji in genetskem napredku in je tudi maksimalno fokusirana na razvoj produktov, ki jih industrija potrebuje. 12 Aviagen-ove investicije v razvoj in proizvodnjo so inovativnega značaja, kar jim omogoča, da ohranjajo leto za letom prednost pred konkurenco tudi v prihodnje. Kupci provenience imajo zagotovljeno obvezo Aviagena, da ti skrbijo za dobro počutje živali in biosecurity , ki zagotavlja široko paleto stabilnih rezultatov. Produkti, ki jih ponuja genetska hiša so sledeči: Ross 308, Ross 708 in Ross PM3. Linije so selekcionirane za trge, ki imajo različne potrebe po vsem svetu. Od matične jate do brojlerja linije Ross imajo kupci pokrite zahteve in jim linije prinašajo dodano vrednost. Linija staršev Ross 308 je še vedno najbolj popularna po celem svetu. Uspeh te bazira na odlič- Linija Ross 708 je speciﬁčen proizvod za rejo težkih brojlerjev in za proizvodnjo izkoščenega mesa. Zaradi visokega izplena mesa je ta linija vodilna v številnih državah po svetu. Ross 708 je linija z robustnim brojlerjem z več ﬁleja, v primerjavi z ostalimi linijami in ima odlično konformacijo trupa z izredno dobro konverzijo. Na trgih, kjer je prostor dragocen in cena krmil visoka najde mesto linija PM3 –mini kokoš. Ta linija je nastala s sodelovanjem kupcev, ki iščejo oz. imajo tržne razmere za takšen tip živali. S selekcijo so izboljšali proizvodne lastnosti staršev in brojlerjev s tem pa tudi ekonomiko reje. Prioriteta genetske hiše je zagotoviti dobre proizvodne rezultate in dodano vrednost kupcev. Nenehno investiranje v ljudi, proizvodne kapacitet in v razvoj produktov bo Aviagenu zagotavljala, da bodo njihovi produkti vedno zadovoljevali zahteve globalne industrije tudi v prihodnje. Konverzija - pot do ekonomike Cobb- Vantress, kot eden izmed vodilnih na sveti v selekciji perutnine se izjemno trudi kako proizvesti linijo, ki bo imela priraste in konverzijo, ki je že bila dosežena v perutninarski proizvodnji zadnjih nekaj let. Genetski napredek je bil pri provenienci je zadnjih nekaj let evidenten. Nastanovitnost cen in količin na globalnem trgu žit in posledično vpliv na ceno krmil je pri Cobbu ojačala strategijo, da izboljša konverzijo. Ta parameter je prinesel največjo vrednost pri reji piščancev. Več kot 25 letno delo genetikov pri Cobb-u je omogočilo razviti žival, ki odlično izkorišča krmo v meso, hkrati pa lahko iz krme izkoristi cenejše surovine oz.konzumira manj koncentrirana krmila. Na manjši prirast prav tako zelo malo vplivajo pogoji v različnih okoljih. Nižja cena krmil po toni odtehta povišano konverzijo, ki je zaradi energetsko nižjih krmil, vsekakor pa prinaša ekonomiko. Prednost blagovne znamke Cobb je v liniji Cobb 700, ki jo najdemo na različnih trgih EU, Južni Ameriki kot tudi v ZDA. Linija je namenjena za težke kategorije brojlerjev, visok izplen pa prinaša dodano vrednost. Izkoščeni ﬁle je namenjen za produkte ready -to – cook in kuhane konvinience proizvode. V odgovor industriji, ki je prepoznala prednosti Cobb-ove linije, so v državi Tennessee zgradili nov kompleks za pedigre linijo v vrednosti 14 milijonov dolarjev. Kapacitete bodo širili tudi po Evropi. Nedavno so pripojili liniji Hybro in Kabir, kar bo prav tako vplivalo na razvoj Cobb-a v prihodnosti. Del programa razvoja Cobb-a so 4 leta delali skupaj z Hendrix Genetics na večjih mednarodnih univerzah z namenom, da s pomočjo genskih markerjev izbolšajo proizvodne rezultate. Takšna tehnologija omogoča hitrejšo in učinkovitejšo selekcijo na speciﬁčne proizvodne parametre. traj Amerike in se solidno prebija tudi na EU trgih. V Nemčiji ustanovljena ﬁrma je odprla tudi valilnico. S starimi starši, ki so bili planirani v EU se bodo še bolj utrdili in s tem omogočili svojo pomoč evropskim kupcem genetike. Hybrid ponuja 3 glavne linije puranov, od katerih je vsaka za različne ciljane teže. Kakorkoli, splošne lastnosti vseh so skupne: odlična konverzija, visok izplen mesa, nizka mortalnost in stabilnost doseganja teh parametrov. Hybrid Converter je njihova vodilna linija še posebno pri parametrih konverzije, izplenu fileja ter primerna za zakolne teže puranov 17-20 kg žive teže. Linija Hybrid grade maker je bila selekcionirana v Franciji, Španiji in je prav tako konkurenčna še posebej z odlično izvalitvijo pri matičnih jatah, z visokim deležem ﬁleja in robustnostjo. Nova linija Hybrid XL je linija, ki jo najdemo na trgih v ZDA, Italiji, Madžarski, Izraelu, Nemčiji; v glavnem na trgih, kjer pitajo na teže 21kg in več. Izjemno čvrste noge, nizek delež izgub, kakovost nožnih blazinic, konverzija in visok delež ﬁleja so lastnosti, ki linijo uvrščajo med vodilne. Prav ta investicija v razvoj bo pomagala Cobb-u pri razvoju produktov, ki jih zahteva nenehno spreminjajoči se trg. Inovativnost pri selekciji puranov v smislu povečevanja proﬁta je obveza Fokus v puranji industriji se je zaradi nižjih cen mesa in povišanega inputa v vzreji preusmeril na stroškovno cenejše reje. Kakorkoli cilji genetske hiše Hybrid v svojih selekcijskih programih ostajajo na konstanti in sicer kako proizvesti puranje meso z najnižjo možno ceno. Za dosego cilja so se pri Hybridu osredotočili na: konverzijo, prirast, mortalnost, izplen mesa, proizvodnja jajc in izvalitve. Te parametre izboljšujejo leto za letom. Poslanstvo Hybrida je proizvesti ekonomsko najboljše linije za njihove kupce. Hybrid-ov način vrednotenja genetskega napredka, križanja in testiranja v široki proizvodnji bo dolgoročno prinesel inovativne produkte. Kot dodatek standardnemu kvalitativnemu genetskemu napredku so nove metode in tehnike, ki so jih uvedli s pomočjo različnih univerz in državnih inštitucij, ﬁrm in agencij povsod po svetu, z uporabo genomov razvili nove selekcijske metode. Nove metode omogočajo velike preskoke. Zlasti konverzija Hybrida, pri kateri nadaljujejo z izboljšavami. Hybrid je danes še zmeraj večinoma zno- Hybrid purani, Hybrid starši skupaj z Hendrix Genetics so si zadali cilj, da bodo industriji zagotavljali Za optimalen start in razvoj je pomembno takojšnje krmljenje, ki je ključno za stimulacijo in razvoj prebavnega trakta. Poleg tega zgodnje krmljenje lahko omogoči, da se izkoristijo imunoglobulini iz rumenjakove vrečke namesto maternalnih antiteles. V brojlerskem hlevu so ključnega pomena temperatura zraka, temperatura tal, ventiliranje, relativna vlaga in koncentracijaCO2. Vsi ti parametri morajo biti takšni, da se piščanci dobro počutijo, ter da so pogoji izenačeni po celem hlevu. Imunski sistem je aktiviran in razvit v prvih 5 dneh življenja in ima zelo pomembno funkcijo v kasnejšem obdobju. Razvoj termoregulatornega sistema se konča pri starosti 4-5 dni. Pred to starostjo piščanci niso sposobni regulirati svoje telesne temperature. Zaradi tega se obnašajo kot hladnokrvne živali. genetiko, ki bo proﬁtabilna ter selekcionirana z najboljšimi metodami in z najvišjimi zdravstvenimi statusi. Petersime,da bo kupcem zagotavljal vse potrebno opremo ob pravem času, kljub zelo povečanem povpraševanju po S (single stage) aparatih v tem letu. Širitev kapacitet Petersime V zadnjih letih je imel Petersime hitrejšo rast, prav tako je povečal svoj tržni delež. Da obdrži hitri tempo je v letu 2009 napravil program širjenja svojih kapacitet. Matična hiša je kupila dodatna zemljišča, 22.000 m2 zraven obstoječih. Plan povečevanja kapacitet obsega več faz in predvideva nove hale za proizvodnjo, logistični center s potrebno infrastukturo za zaposlene in konferenčni center za nove kupce. V tem času bodo posodobili obstoječe kapacitete in upoštevali energijsko varčevalne ukrepe(solarni paneli za ogrevanje). Vse nove kapacitete bodo šle v uporabo sredi leta 2011. Prvi del obnove že poteka po načrtih, tako, da je nova proizvodna hala in logistični center že v uporabi. Po informacijah Paul Degraeve bo z novimi in povečanimi kapacitetami mogoča za dvakrat povečana proizvodnja. To pa bo omogočalo Kako maksimalno izkoristiti genetski potencial pri dan starih piščancih V prvih petih dnevih novo izvaljenega piščanca je obdobje, ko se pojavi največja intenziteta rasti. V tem obdobju piščanec lahko priraste do 5 kratnik svoje teže ob izvalitvi. Ker je življenski cikel zelo kratek je pravilen start ključnega pomena. Prirast, ki ga v tem obdobju piščanec ne doseže, ga v poznejših fazah več ne nadoknadi. Dober start prvih 5 dni je pomemben za izkoristek genetskega potenciala kasneje. V tem kritičnem obdobju piščanci potrebujejo posebno skrb za nemoten razvoj. Od izvalitve do prvih 5 dni pričnejo pomembni razvojni in ﬁziološki procesi. Piščanci so ob izvalitvi anatomsko popolnoma razviti, vendar prebavni, imunski in termoregulatorni sistemi niso popolnoma razviti. V nasprotju s toplokrvnimi živalmi, piščanci zahtevajo optimalno telesno temperaturo, ta je 40,6 oC. Pri tej optimalni telesni temperaturi so optimalni tudi metabolni procesi, rast in razvoj. Po 4-5 dneh so živali komplet homeotermne. Na čas prehoda vpliva veliko faktorjev; starost matične jate od katere so dan stari piščanci, provenienca… Na primer; bolj ko je matična jata mlada od katere so piščanci, dalj časa je potrebno, da piščanci postanejo homeotermni. Tako bo ta čas prehoda pri piščancih od mladih jat 24-48 ur daljši, kot pri piščancih od starejših jat. V praksi so piščanci po izvalitvi prepeljani do rejca. Med transportom so običajno brez vode in krme. V primeru, da piščanci ne dosegajo optimalne telesne temperature, se proizvodnja toplote v telesu piščanca spremeni s tem pa tudi metabolizem, kar pa ima negativno posledico za rast in razvoj. MATIČNE JATE Nova linija Ross 708 v Perutnini Ptuj e-mail: milena.valant@perutnina.eu V letu 2010 smo vselili matično jato linije Ross 708, ki prihaja iz genetske hiše Aviagen. Brojlerji imajo višji izplen ﬁleja, zato so še posebej primerni za izkoščevanje in nadaljno predelavo. Visok % izplena je dosežen s ciljanimi genetskimi izboljšavami kot so rastna krivulja, konverzija, mortalnost in izplen, zdravje nog, kardiovaskularni sistem in robustnost živali. Da lahko izkoristimo genetski potencial živali je pomembno: • živalim moramo nuditi zahtevano optimalno okolje (dobro počutje živali) • krmljenje s krmili, ki omogoča primerno rastno krivuljo • učinkovita preventiva (biosecurity in vakcinalni program) Vsi faktorji so med seboj zelo povezani in v primeru, ko je eden od teh neustrezen se pozna na proizvodnih rezultatih. Zato je potrebno razumeti in upoštevati princip, da moramo vso pozornost posvečati končnemu produktu – vzrejeni brojler, skozi celoten proces reje. Vzreja brojlerjev zahteva preﬁnjen in dovršen management s hitrimi odzivi. 13 DRUŠTVO UPOKOJENCEV PERUTNINA PTUJ V dru‰tvu si Ïelijo novih ãlanov in novih idej za dobro delo Društveni zbor članov je dogodek, ko člani pregledajo in ocenijo svoje delo, opravljeno delo vodstva društva in razmišljajo o načrtih za prihodnje. e-mail: perutninar@perutnina.eu T ako je bilo tudi na zboru članov Društva upokojencev Perutnina Ptuj 17. februarja, na katerem se je zbralo prek sto od 232 članov in povabljenih gostov. Med njimi podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Mirko Miklavčič, direktor hotela ZDUS Branko Simonovič, tajnica Pokrajinske zveze DU Spodnje Podravje Marija Dietinger pooblaščenec župana MO Ptuj Ivan Vidovič in drugi. Kot je poročal predsednik društva Lojze Cajnko smo v Perutninarju redno pisali o izletih, srečanjih in drugih oblikah druženja. V teh aktivnostih so opravili 772 dni. »To pa je le del resnično opravljenega dela«, kot je dejal. Drugi del je večini manj viden, ker ga v glavnem izvajajo člani vodstva društva. Tu je najprej pozornost do tistih članov, ki se v ﬁzične aktivnosti ne morejo več vključevati. Obiskovali so jih na domu v domu starejših ali v bolnišnici. Ob njihovem rojstnem dnevu so se jih spomnili z voščilnico. Dostojno se poslovijo tudi od preminulih članov. Urejajo društveno foto-kroniko. Krepijo sodelo- 14 vanje z vodstvom Pokrajinske zveze DU in z Zvezo društev upokojencev Slovenije v vseh aktivnostih, kamor jih povabijo. Če dodajo k dejavnosti društva še navedeno, so v minulem letu opravili 1086 aktivnih dni. Ob tem pa je poudaril, da tako bogatega programa, tako na rekreativnem kot tudi na drugih področjih ne bi uspeli realizirati brez pomoči Perutnine. V imenu članstva se je javno zahvalil za materialno pomoč in moralno podporo generalnemu direktorju dr. Romanu Glaserju, celotni upravi in kolektivu Perutnine. Dodal je še, da vodstvo Perutnine omogoča in celo spodbuja, da strokovni delavci pomagajo vodstvu društva pri reševanju nekaterih zadreg na več področjih. Predsednik je še dodal, da si v društvu želijo novih članov, ki bi morebiti prinesli tudi nove ideje za še boljše delo društva. Za pomoč in aktivno sodelovanje pri delu in razvoju društva so podelili pisne zahvale in priznanja. Zahvalo društva so prejeli: Nada Krajnc, Milan Čuš, Bojan Vilčnik, Prevozništvo Pajnkiher, Ivan Trafela. Priznanja pa: Josip Pintarič, Marija Jauk, Roman Pišek. Za aktivno in uspešno delo v daljšem časovnem Mirko Miklavčič izroča plaketo Lojzetu Cajnku Številna udeležba obdobju so prejeli priznanje Pokrajinske zveze DU Spodnje Podravje: Marica Pešec, Ciril Centa in Martin Mlakar. Najaktivnejši pa so prejeli priznanja Zveze društev upokojencev Slovenije in sicer: Edvard Petek, Erna Subotič in Jožica Turk; Lojze Cajnko pa plaketo. Visoka priznanja jim je podelil Mirko Miklavčič, podpredsednik ZDUS, ki je ob tej priliki nagovoril zbor in člane seznanil s prizadevanji za boljše pogoje življenja upokojencev in nudenje pomoči članom in vodstvom upokojenskih društev. ni: Frančka Cvetko, Erna Subotič, Jožica Turk, Marica Pešec, Edi Petek. Nadzorni odbor: Ivan Kovačec - predsednik, Martin Mlakar in Boris Pelcl člana. Častno razsodišče: Ciril Centa - predsednik, Marija Vojsk in Katarina Beber članici. Razpravljali so še o pripravljenem osnutku načrta dela za to leto. Osnutek so člani brez pripomb v celoti potrdili. Dokončno izdelan načrt dela bodo vsi člani prejeli v pisni obliki na dom. K sodelovanju pa vabijo tudi nove člane. Sledile so volitve. Društvo bodo vodili. Upravni odbor Lojze Cajnko - predsednik, Vili Šlehta - podpredsednik in čla- Zbor so zaključili s prijetnim srečanjem članov. DRUŠTVO UPOKOJENCEV PERUTNINA PTUJ Jubilanti veseli sreãanja Lojze Cajnko V odstvo Društva upokojencev Perutnina Ptuj vsako leto povabi jubilante društva na srečanje. Srečanje je organizirano vedno v novembru, ko je na nek način zaključena sezona izletniško-rekreativnih in tudi drugih pomembnih društvenih aktivnosti. Jubilanti so ponosni, da so povabljeni na sprejem v Perutnino, ki so jo po svojih močeh tudi gradili in prispevali k razvoju v določenem obdobju. Upokojeni so nekateri bolj, drugi manj vpeti v celoletne društvene aktivnosti. Vsi pa se veselijo srečanj s svojimi prejšnjimi sodelavci in še posebej, ko jim ponudi prijazno besedo kdo iz vodstva seda- nje ugledne ﬁrme Perutnine. V imenu uprave Perutnine je jubilante sprejel v poslovnem centru član uprave Milan Čuš. Pozdravil jih je v imenu predsednika dr. Romana Glaserja in članov uprave in jim v imenu vseh čestital ob njihovem praznovanju. Spregovoril je o Perutnini danes. Predstavil je velik in pomemben razvoj Perutnine, ki je temelj varnega obstoja podjetja, opozoril pa tudi na težave, ki tarejo gospodarstva vsega sveta, posledično tudi slovensko, zato tudi Perutnini ni prizaneseno. Nazorni in neposredni razlagi so vsi prisotni pozorno prisluhnili, čeprav mnoge informacije najdejo tudi v Perutninarju, ki ga redno prejemajo. Seveda smo jih ob tej priliki podrobneje seznanili tudi z vsemi aktivnostmi društva in jih skromno pogostili. Jubilanti, to so tisti, ki so v letu 2010 dopolnili 70, 75, 80, …. let so: Marija Drevenšek, Marija Bolkovič, Marija Gramc, Stanko Jaušovec, Cecilija Krajnc, Roman Pišek, Ivan Gavez, Marija Kozel, Mihael Pajnkiher, Dragutin Vrabec, Jože Kokot, Jožica Intihar, Štefan Mahorič, Jože Pintarič, Erna Subotič, Katica Šilak, Ljudmila Valent, Elizabeta Živič. Zbrani so v nadaljevanju srečanja obujali spomine, kako je bilo v Perutnini, ko Popravek e-mail: perutninar@perutnina.eu V lanski oktobrski številki Perutninarja je prišlo do napačnega vpisa 15-jubilantov iz PC Mesna industrija Ptuj med jubilante PC Krmila in PC Živa proizvodnja. Tem sodelavcem se za neljubo pomoto opravičujemo in objavljamo popravek. so še aktivno delali in kot so slišali, kako je danes. Izrazili so vse spoštovanje sedanjemu vodstvu podjetja, ob tem pa poudarili, da še vedno čutijo pripadnost kolektivu. Žal so nekaterim zdravstvene težave onemogočile udeležbo na tem prijetnem srečanju. Te so posamezni člani vodstva društva obiskali na domu in jim prenesli čestitke vodstva Perutnine in izročili darilca, ki jih je podarilo podjetje. Najstarejšo članico društva 90-letno Marijo Drevenšek pa smo obiskali v ptujskem Domu upokojencev, kjer, kot je povedala, lepo skrbijo zanjo. Jubilanti PC Mesna industrija Ptuj 2010 6203 6235 6676 6260 6306 6317 6927 7368 1492 110280 2218 2081 2189 2416 2242 VAUPOTIČ ANTON ŠTRUCL ZLATKO ZAKELŠEK MARIJA POLANEC ANDREJ KUHAR SREČKO GALIČ STANKO ZEMLJAK NATALIJA ŠIREC SLAVICA HAMERŠAK MARJANCA ŠMIGOC MARIJA KOROŠEC MARTIN EMERŠIČ MILAN HVALEC ANICA ŠVETAK ANA LAINŠČEK MAJDA 20 LET 20 LET 20 LET 20 LET 20 LET 20 LET 20 LET 20 LET 20 LET 20 LET 30 LET 30 LET 30 LET 30 LET 30 LET ISTRSKA POMLAD 2011 Vreãer drugiã zmagal e-mail: perutninar@perutnina.eu bila najtežja zaradi močnega vetra. Sicer pa je bilo tokratno dirko lažje osvojiti zaradi ekipe, ki je bila okrog mene, saj je opravila vrhunsko delo, jaz sem le dodal piko na i.« Vrečer - zmaga IP 2011 V zadnji etapi kolesarske dirke Istrska pomlad je ekipa Perutnine Ptuj zanesljivo zadržala rumeno majico, tako da je na dirki drugič zmagal njen član Robert Vrečer. Po zmagi je dejal: »Nedeljska etapa je Druga etapa iz Vrsarja do Motovuna je minila v prevladi kolesarjev Perutnine, saj so ves dan narekovali tempo v ospredju. Prvemu napadu Vrečerja je lahko sledil le Rogina, drugemu pa nihče več. Vrečer je imel na koncu 52 sekund prednosti pred Hrvatom Radoslavom Rogino, tretje mesto je zasedel tekmovalec Adrie Mobila Mitja Mahorič. Na koncu velja omeniti, da je ekipa Perutnine Ptuj na dvanajstih dirkah Istrske pomladi slavila petkrat. Po dvakrat Robert Vrečer (2010, 2011) in Borut Božič (2005, 2006), ter Jure Golčer (2002). Ekipa KK PP 2011 BAJT Dejan, BAUMAN Tomaž, GAZVODA Gregor, GOLČER Jure, MARIN Matej, MUGERLI Matej, PETELINŠEK Amadej, RAKUŠA Luka, REZMAN Boštjan, SLAK Žiga, TEMENT Alen, VOGRINEC Niko, VREČER Robert, KRESNIK Jan SPONZORSKO SODELOVANJE Nogometna ‰ola Poli Drava Športno društvo Nogometna šola Drava Ptuj je bilo ustanovljeno leta 2004, same aktivnosti za to samostojno pravno osebo pa so se odvijale že od leta 2003. e-mail: boris.emersic@ns-drava.com, joze.lenart@ns-drava.com nicah«, saj je kot pravijo vsak začetek težak, se nam je kot sponzor pridružil eden največjih poslovnih subjektov tega okolja - Perutnina Ptuj d.d.. Vodstvo Perutnine je znalo prisluhniti našim željam in prvotnemu zanosu naših nogometnih funkcionarjev, ki so si na Ptuju omislili »Regijski nogometni center Spodnjega Podravja«. V nekem trenutku je v nogometnem klubu Ptuj in okolici prevladalo spoznanje, da je za kvalitetno vadbo nogometa potrebno zagotoviti dovolj sredstev in nogometnih strokovnjakov, ki bodo v svoji sredini s sodobnim in profesionalnim pristopom nudili kvalitetno preživljanje prostega časa za najmlajše, ter vrhunske pogoje za delo, za tiste otroke in mladino, ki si želijo narediti odlično športno kariero. Ko je bila šola do neke mere še v »ple- Nogometna šola je z novim generalnim sponzorjem dobila tudi novo ime - Poli Drava, ki je vse do današnjega dne postalo sinonim za skupno zgodbo o uspehu. Šola daje v zadnjem času sadove dobrega dela in rezultati njenih selekcij niso naključje; 3 slovenski nogometni reprezentanti v selekciji kadetov in 5 v selekciji mladine, prvo mesto selekcije starejših dečkov na lestvici 1. lige U14 vzhod… Vse to nam ne bi uspelo brez pomoči, moralne ter ﬁnančne podpore naše Perutnine Ptuj, ki PRIČETEK PRIPRAV Poli maraton 15 tudi skozi mladinski nogomet prenaša širši ptujski javnosti sporočilo o uspehu in družbeni odgovornosti, ki bi jo moral gojiti sleherni poslovni subjekt. Šola in generalni sponzor sta v vsem svojem poslovnem sodelovanju postala že nerazdružljiva. Otroci - nogometaši šole Poli Drave se tako na tekmah kot turnirjih radi okrepčajo s sendviči, ki jih zanje pripravijo v perutninski prodajalni v Ulici Heroja Lacka na Ptuju, prav tako ob vsakem božiču prejmejo darila generalnega sponzorja. Šola in sponzor stremita k dobremu sodelovanju na področju prepoznavnosti in ne zanemarjata stikov z javnostmi, marveč se kot dobro »uigran duet« pojavljata na vseh pomembnejših športnih pa tudi kulturnih prireditvah. Mednje vsekakor sodita turnir »Mladi Dravaš« pod organizacijo šole in »Pustno rajanje v karnevalskem šotoru«, ki ga prireja MO Ptuj s podporo in ob poslovnem sodelovanju našega glavnega sponzorja. Šola se na vsakem koraku trudi, da bo dober poslovni partner ter vzgleden sponzoriranec, zato so njeni nogometaši pod drobnogledom trenerskega kadra. »Vztrajnost, moč in ekipni duh ter zdrav način preživljanja prostega časa« je moto, ki ga »Mladi Poli Dravaši« nosijo na tekme po vsej Sloveniji, v srcu - blagovno znamko Poli pa na svojih športnih oblačilih. 9. e-mail: perutninar@perutnina.eu O rganizacijski odbor je pregledal poročilo 8. Poli maratona in opredelil usmeritve z rokovnimi aktivnostmi, da bo vse nared do 3. septembra 2011, ko bo označen štart 9.Poli maratona. Člani odbora so organizacijo in izvedbo zadnjega maratona ocenili kot ko- rektno. Ta pristop bomo realizirali tudi na letošnjem maratonu. Glavni soorganizatorji ostajajo isti, kot tudi proge in štartno-ciljno prizorišče na letališču v Moškanjcih. Prizadevali si bomo za večjo vključitev občin, skozi katere potekajo proge. Prav tako računamo na sodelovanje gasilskih društev in policije, ki so z nami vse od prvega maratona. Povabili bomo zainteresirane partnerje in pokrovitelje. Glede na lanski pozitiven sprejem, smo se odločili za nadgradnjo otroškega programa. Konferenci sindikata Perutnine Ptuj smo predlagali, da bi se aktivneje povezali z organizacijskim odborom - odziv je bil enoten, za člana odbora so delegirali Marjana Vindiša. O 9.Poli maratonu bodo udeleženci sproti in pravočasno informirani preko tiskanih in elektronskih medijev. PULLUS OSVAJA AMERIKO Ekskluzivna degustacija Ptujske kleti v New Yorku Na predstavitvi Pullusa v New Yorku množična udeležba najbolj eminentnih vinskih piscev. e-mail: perutninar@perutnina.eu Bojan Kobal, glavni enolog Ptujske kleti, je eliti ameriškega vinskega novinarstva predstavil Pullus v vsej svoji veličini. P 16 olnitve vin Pullus iz Ptujske kleti uspešno osvajajo Združene države Amerike. 2. marca so v restavraciji Ai Fiori na 5. Aveniji v New Yorku cvetu ameriških vinskih strokovnjakov in novinarjev predstavili tako vrhunske polnitve Pullus kot tudi Ptujsko klet in štajersko ter slovensko vinorodno območje. V okviru projekta promocije vin na tretjih trgih, ki ga sofinancirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS ter Evropski kmetijski jamstveni sklad, Ptujska klet nadaljuje intenzivni prodor na trge Bosne in Hercegovine ter ZDA, kjer si obeta pomemben poslovni uspeh. Na predstavitev so tako prišli pisci najpomembnejših svetovnih in ameriških medijev, kot so Wine Spectator, New York Times, Martha Stewart Media, Serious Eats, Wine Chap, Tasting Panel, Wine and Spirits, Daily Beast, AG Wine in Saveur, kar je izjemen dosežek. Samo Wine Spectator je namreč največji in najvplivnejši medij s področja vina in vinske kulture, ki ga prebirajo po vsem svetu. »V New Yorku so bili novinarji navdušeni nad predstavitvijo, s čimer sta Pullus in Ptujska klet vstopila v središče pisanja in dobila dostop do najpomembnejših ameriških medijev, ki obravnavajo vinsko tematiko,« je povedal Bojan Kobal, glavni enolog Ptujske kleti. Pristni odtis dežele Pullus tako osvaja svet s pristnim odtisom dežele, tradicije in sodobnega oblikovanja trendov. Ostaja svetovni vinski fenomen, ki od rojstva žanje najvišja odlikovanja, ki jih podeljujejo zadovoljni pivci in svetovna vinarska stroka, sestavljena iz enologov, sommelierjev in poznavalcev. Osvojena mednarodna priznanja pa poleg sporočila o pravilnosti izbranih postopkov donegovanja vrhunskih vin s sabo nosijo tudi pomembno sporočilo vsem ljubiteljem vin, ki so v vinih Pullus našli presežke okusa. »Tradicija, združena z najmodernejšo tehnologijo, s katero donegujemo vina Pullus v duhu izrazite sortnosti, zmorejo suvereno pričarati nasmeh na usta vsakega vinoljubca. Vino je stvar okusov, sožitja s hrano in različnega razpoloženja, vendar samo, če ima v sebi kar največ tistega, kar mu omogočajo naravni pogoji. Naloga enologov pa je, da kar največ naravnih lastnosti ujamemo v steklenice in jih na ta način pripeljemo do potrošnikov. Pullus je vrhunski zato, ker ne skriva svojih adutov - je zdrav in nepretenciozen, skratka - popolnoma naraven,« je v svojem pesniškem stilu na predstavitvi vin Pullus in Ptujske kleti še povedal Bojan Kobal in dodal, da dosledno spremljanje sodobnih tehnoloških dosežkov v proizvodnji vina ter zahtev kupcev, ki jih v Ptujski kleti sproti implementirajo v prakso, samo nadgrajujejo skoraj 800-letno bogato tradicijo donegovanja vin. »Prihodnosti torej ne gradimo na masovni proizvodnji vina, ampak na prepoznavnosti, vrhunski kvaliteti in komplementarnosti v sodobnem načinu prehranjevanja,« je dodal in razložil, da Ptujska klet na svojevrsten način dodaja svoj delež k izpolnitvi vizije po ohranjanju zdravja in dobrega počutja potrošnikov. ZDA so tradicionalni trg »Ptujska klet je že doslej izvažala pomembne količine vina na ameriški trg, saj ima tam svojega stalnega distributerja Vinum USA. Z današnjo predstavitvijo, na katero so prišli tako eminentni pisci največjih medijev, kot sta na primer Wine Spectator in Wine & Spirits, pa je Pullus pokazal ves svoj enormen potencial. Zato si v prihodnje obetamo ne samo velikih promocijskih učinkov za Pullus, Ptujsko klet in Slovenijo, ampak tudi boljše prodajne rezultate,« je po predstavitvi povedal Vinko Mandl, direktor prodaje na tujih trgih v Ptujski kleti. Pullus je navdušil tudi v Sarajevu na 2. Mednarodnem salonu okusa. Moderna in prepoznavna klet Tako so s sodobnim pristopom v sicer nadvse tradicionalni vinski branži ptujski kletarji postali moderna in prepoznavna vinska klet, ki se ne primerja več izključno več s tekmes konkurenti iz okolice, temveč n svetovnega ci s celotnega evropskega in onujajo vino, prostora. Potrošnikom ponujajo ki ustreza prehrambnim zahtevam in izžareva značilnosti okolja,, iz katerega izhaja, torej okus Ptuja,, Štajerske, Slovenije, Evrope … Tudi njihovi cilji uspešnejši so zelo jasni - postati najuspešnejši poznaven in širše regijsko najbolj prepoznaven jer bodo slovenski proizvajalec vin, kjer vina Pullus globalno najboljj prepoznavna znamka slovenskih vin, Pinolj preky Chick pa globalno najbolj ovskih poznavna znamka trendovskih slovenskih vin za mlade. na priložnost, da vsak ljubitelj dobrega vina doživi svojo osebno izkušnjo skozi g zgodbo o okusih Pullusa. Pullus tudi v Bosni in Hercegovini Vina Pullus pa so se v okviru viru vila istega projekta predstavila od tudi na Fine Wine & Good Food - II. mednarodnem sa-e lonu okusa v Sarajevu, ki je potekal od 22. do 24. marca. Na Salonu so številni dnih obiskovalci uživali v izrednih us pa so navokusih, vrhunska vina Pullus žino in okusi. dušila prisotne s svojo svežino V sklopu Salona je komisija, sestavljena iz eminentnih imen bosanskohercegovskega novinarstva, izbrala najboljša vina Salona okusa, Pullus Sauvignon 2010 pa je bil ocenjen kot najboljše vino v kategoriji Top 3. Festival je bil odlič- Gradbinci iz Hong Konga, kot gostje Gorenja, so bili na ogledu in degustaciji v Ptujski kleti. Nad doživetjem so bili navdušeni, kar so tudi objavili v domačih tiskanih medijih. Spomin s Pullusom v vinskem hramu Ptujske kleti: Thomas Lam, direktor prodaje podjetja Handerson land development co.ltd., Hong Kong in enolog Bojan Kobal. âASOPIS SKUPINE PERUTNINA PTUJ. Glavni in odgovorni urednik: JOCO TARBUK. Uredniški odbor. MARTIN BERDEN, BRIGITA SELINŠEK, ALENKA BRGLEZ, BRANKA OSTIå, ALEKSANDER FARAZIN, VLASTA JEZA, RAHELA JURŠIâ CIZERL, Dr. TINA VUKASOVIâ, Mag. VERA ŠMIGOC, MILENA VALANT MAJCEN, BOJAN VILâNIK, SONJA ŽIBRAT. Uredništvo: PERUTNINA PTUJ d.d. www.perutnina.com, PERUTNINAR, Potrãeva cesta 10. 2250 PTUJ. e-mail: perutninar@perutnina.si. Oblikovanje in tehniãno urejanje: BOJAN VILâNIK, Perutnina Ptuj d.d., Marketing. Zasnova in integralno komuniciranje: Di@log co., Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, www.dialog-si.net, e-mail: branko.vodusek@dialog-si.net, Fotoliti in prelom: REPRO STUDIO LESJAK, PTUJ. Foto: L. MAJNINGER. Tisk: Ptujska tiskarna d.o.o., Zagrebška 46/a, 2250 Ptuj. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Na osnovi 25. ãlena Zakona o davku na dodano vredost, UL RS št. 89/98, je ãasopis PERUTNINAR uvršãen med proizvode od katerih se obraãunava in plaãuje ustrezni davek. PERUTNINAR je vpisan v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1392.