1. No category

www.perutnina.com
U
V O
D
N
I
âASOPIS SKUPINE PERUTNINA PTUJ, LETO XXXV, JULIJ 2010, Številka 2
K
Perutnina Ptuj regionalni koncern
e-mail: dr.glaser@perutnina.eu
P
erutnina Ptuj je eden od najpomembnejših gospodarskih poslovnih sistemov
Prva misel, ki sem jo izrekel po prejemu prestižnega priznanja,
v jugovzhodni Evropi. Ko pa pogledamo našo vlogo v živilsko predelovalni
je bila v sporoãilu, da smo v Perutnini Ptuj zanj zaslužni prav vsi sodelavci.
industriji, pa je naš gospodarski pomen še izrazitejši.
Veã kot 3500 nas Perutninarjev in še veã kot 500 kooperantov v štirih državah.
To so osnove, da lahko delujemo v celovitih reprodukcijskih verigah že na štirih
Tradicionalno, že 22 zapored, podeljevanje najpomembnejših regionalnih
trgih in še na kakšnih dveh desetinah prodajnih trgov. Ponovno zavedanje,
nagrad za prispevke k mednarodnemu utrjevanju gospodarskih sistemov,
da Perutnino Ptuj tvorimo ljudje, pripadni in motivirani sodelavci, je spet temelj
poslovnih idej, gospodarske prodornosti in sploh vloge v mednarodnem prostoru,
za nadaljnje korake. V izjemno zaostrenih gospodarskih razmerah, ki jih recesija
ki sem jo tokrat v siju unikatne skulpture in diplome za managerska prizadevanja
še kar naprej tišãi k tlom, je odgovornost do poslovnih odloãitev še toliko veãja.
k utrjevanju vloge Perutnine Ptuj prejel v Sarajevu, sodi med pomembnejše
Poleg tega pa ne dopušãa veã nobenih spodrsljajev.
potrditve našega dela in vloge v širši regiji. Sij žarometov in publiciteta prejetega
priznanja ter število eminentnih udeležencev na sami prireditvi prvega julija
Sicer ne neposredno povezane s šampionskim priznanjem za poslovno
v Sarajevu so pokazali, da gre za mednarodno uveljavljeno
uveljavitev Perutnine Ptuj v evropskih okvirih, pa vendarle intenzivno in temeljito
in renomirano priznanje.
potekajo naše reorganizacijske aktivnosti. Usmerjene s v poveãanje uãinkovitosti,
preglednosti in nadaljnji razvoj Perutnine Ptuj v širši regiji. Enormne investicije,
Tudi malo število prejemnikov najvišjih priznanj, med katera je bila uvršãeno
ki smo jih realizirali v tem prostoru, ob Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini
vodenje Perutnine Ptuj, kaže, da smo uvršãeni med najresnejše gospodarske
in Srbiji, zahtevajo temeljito, strokovno in ekonomsko odgovorno upravljanje
subjekte v regiji. Sicer to potrjujejo tudi ekonomski kazalci, vendar pa sta
vseh poslovnih funkcij. Ob takšnem izhodišãu lahko raãunamo, da bomo svojo
prepoznavnost in ugled Perutnine Ptuj in naših blagovnih znamk tisti kategoriji,
prednost pred konkurenco še naprej ne samo ohranjali, ampak tudi poveãevali.
ki ju ni mogoãe veã meriti v številkah, ãeprav odloãilno vplivajo tudi na naš
To je temeljna zakonitost našega uveljavljanja v širši regiji,
ekonomski položaj, prodajo, nakupne odloãitve naših potrošnikov
kjer lahko nadgrajujemo dolgoletne komparativne prednosti.
in še na celo vrsto dejavnikov, ki posredno in neposredno vplivajo na gospodarski
položaj Perutnine Ptuj v širši regiji.
Dr. Roman Glaser
V družbi najbolj uglednih in
uspešnih managerjev Evrope,
je dr. Roman Glaser,
predsednik uprave in generalni
direktor Perutnine Ptuj,
prejel najvišje priznanje,
ki ga je takoj pripisal zaslugam
vseh zaposlenih v Skupini.
OKROGLA MIZA ŠTAJERSKE GOSPODARSKE ZBORNICE
Gospodarska diplomacija
mora poznati utrip gospodarstva
Za boljši pogled od znotraj - neposredni stik z gospodarstvom.
e-mail: perutninar@perutnina.eu
P
erutnina Ptuj je po obisku ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja
gostila tudi okroglo mizo Štajerske gospodarske zbornice, kjer so udeleženci
govorili o spodbujanju internacionalizacije slovenskega gospodarstva. Uvodniãarji
na okrogli mizi so bili Samuel Žbogar, minister za zunanje zadeve, dr. Roman Glaser,
predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj ter predsednik upravnega
odbora Štajerske gospodarske zbornice, in Aleksandra Podgornik, direktorica
Štajerske gospodarske zbornice.
2
Minister Žbogar je izpostavil pomanj-kljivost gospodarske diplomacije, ki ji manjka
pogled od znotraj in razumevanje specifiãnih potreb gospodarstva. Zato je nujno
izobraževanje in konkretno spoznavanje podjetij ter njihove proizvodnje,
kar bo diplomaciji omogoãilo spoznavanje utripa slovenskega gospo-darstva. To sedaj
organizirajo z obiski v posameznih podjetjih in navezovanji zelo konkretnih podjetij
in ekonomskih predstavnikov Slovenije v tujini.
Pospeševanje internacionalizacije
Na zaãetku se je diplomatska mreža oblikovala glede na vstop v Evropsko unijo
in Nato. Sedaj se prioritete gospodarske diplomacije spreminjajo in dopolnjujejo.
Tako zasedata v današnjih kriznih razmerah promocija in pospeševanje
internacionalizacije slovenskega gospodarstva v države, s katerimi je obseg sedanjih
poslov najveãji, ter v tiste, s katerimi obstajajo najveãji neizkorišãeni potenciali
za veãje gospodarsko sodelovanje, posebno mesto.
Razvoj slovenskih poslovnih klubov
Minister za zunanje zadeve je izpostavil vrsto aktivnosti, ki jih ministrstvo
za zunanje zadeve izvaja za spodbujanje internacionalizacije slovenskega gospodarstva.
Tako ministrstvo za zunanje zadeve zagotavlja informacije o konkretnih poslovnih
priložnostih na tujih trgih, jih redno ter sistematiãno posreduje ter koordinira, pomaga
pri organizaciji vhodnih in izhodnih gospodarskih delegacij ter skrbi za razvoj delovanja
slovenskih poslovnih klubov v tujini, aktivno podpira predstavitve slovenskega gospodarstva
na gospodarskih sejmih in sodeluje pri delovanju mešanih gospodarskih komisij.
Minister za zunanje zadeve in štajerski gospodarstveniki so bili enotnega mnenja,
da bo pozitiven rezultat na vprašanje o arbitražnem sporazumu doprinesel koristi
za slovensko gospodarstvo in pomeni korak naprej v medsebojnih odnosih. Z okroglo
mizo so bila tako ponovno potrjena kljuãna vloga gospodarske diplomacije v procesu
internacionalizacije slovenskega gospodarstva in velika priãakovanja gospodarstva
od gospodarske diplomacije.
GOSPODARSKA DIPLOMACIJA
Gostili smo ministra Samuela Žbogarja
Uspešne družbe so tudi lahko gonilo ustvarjanja diplomatskih stikov.
e-mail: perutninar@perutnina.eu
P
erutnina Ptuj je 28. maja gostila Samuela Žbogarja, ministra za zunanje zadeve vlade
Republike Slovenije. Ministru z ekipo gospodarskih diplomatov je dr. Roman Glaser,
predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, predstavil delovanje Skupine
Perutnina Ptuj, umešãenost v ožjo in širšo regijo ter izpostavil sodelovanje s slovenskimi
predstavništvi in diplomati v tujini, predvsem v aspektu gospodarske diplomacije. »Priprava
varnih, kakovostnih, zdravih in okusnih živil iz perutninskega mesa za trge Evropske unije
in strateške jugovzhodne Evrope je eden izmed kljuãnih razvojnih naãrtov Skupine Perutnina
Ptuj, kjer je tudi institucionalna pomoã države izrednega pomena za uãinkovitejšo izgradnjo
in utrjevanje pozicije na obstojeãih in novih trgih,« je na predstavitvi ministru povedal
dr. Roman Glaser in dodal, da je sodelovanje s slovenskim zunanjim ministrstvom in
razliãnimi konzularnimi institucijami, tako slovenskimi kot tudi drugimi, pri poslovanju
Perutnine Ptuj že dolgoletna stalnica. Minister Samuel Žbogar je povedal, da je do zdaj
Perutnino Ptuj dobro poznal kot potrošnik, nad podatki in trendi poslovanja mednarodnega
prehrambnega koncerna pa je bil impresioniran: »V konceptu gospodarske diplomacije
so ravno uspešne družbe, kot je Perutnina Ptuj, gonilo generiranja novih mednarodnih
diplomatskih stikov.« Tako je dr. Romanu Glaserju zagotovil, da jim bodo še naprej poskušali
biti v pomoã pri detektiranju potencialnih in za Perutnino Ptuj zanimivih trgov, v pogovoru
pa sta oba omenila zanimiv trg Kitajske, severnoafriških držav in držav Bližnjega vzhoda.
Minister z delegacijo si je v spremstvu uprave ptujske družbe po predstavitvi ogledal
še tehnološki proces pridelave perutnininih jedi in jih še sveže tudi poizkusil.
POTRDITEV S TRATEŠKIH USMERITEV IN DELA PRVEGA MOŽA PERUTNINE PTUJ
Dr. Roman Glaser
najmenedžer leta 2010
Prestižno nagrado je predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj prejel v konkurenci 2.326 menedžerjev
iz Jugovzhodne in Srednje Evrope.
e-mail: perutninar@perutnina.eu
Potrditev stroke
Poslovni uspeh in intenzivna tako organska kot akvizicijska rast Perutnine Ptuj v
zadnjih desetih letih je zagotovo materializacija vizije in strategije, ki jo je dr.
Roman Glaser zaãel udejanjati leta 1992,
ko je prevzel vodenje Perutnine Ptuj, ki je
danes mednarodno uveljavljen prehranski koncern. S svojim usmerjanjem in
razumevanjem potrošniškega segmenta,
uãinkovitega in inovativnega upravljanja
blagovnih znamk, intenzivnega pospeševanja internacionalizacije poslovanja s
poudarkom na domicilnosti pridelave in
z izoblikovanim ter poudarjenim timskim
delom je razširil dejavnosti pridelovalca
živil iz perutninskega mesa do te mere,
da je to poleg trga prepoznala tudi menedžerska stroka v regiji in mu podelila
prestižno nagrado.
Poudarek na domicilnosti
Dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, je postal »Super šampion
biznisa - najmenedžer 2010«.
D
r. Roman Glaser, predsednik uprave
in generalni direktor Perutnine Ptuj,
je prejel nagrado »Super šampion biznisa
- najmenedžer 2010« na tradicionalnem
22. izboru najuspešnejših menedžerjev in
družb iz Jugovzhodne in Srednje Evrope.
Prvi mož Perutnine Ptuj je nagrado sprejel v Sarajevu v družbi najuglednejših voditeljev podjetij iz regije.
Dr. Roman Glaser je osemnajst let na ãelu
Perutnine Ptuj, družbe, ki jo je v zadnjem
desetletju zaznamovala konstantna rast
investicij, kakovost pridelanih živil in storitev, število zaposlenih in poveãevanje
tržnega deleža. Danes Perutnina Ptuj
skupaj s kooperanti v osmih državah zaposluje veã kot 4.000 ljudi, v preteklem po-
slovnem letu je realizirala 231,2 milijona
evrov prihodkov, po živilih Perutnine Ptuj
pa vsakodnevno na vseh 22 trgih poseže
dva milijona zadovoljnih potrošnikov.
Uspešno poslovno vodstvo in korporativna
strategija Skupino Perutnina Ptuj umešãa v
sam vrh najuspešnejših podjetij Srednje in
Jugovzhodne Evrope, nagrada, ki jo je prejel
dr. Glaser, pa je priznanje za njegov doprinos
razvoju podjetništva in krepitve gospodarskega sodelovanja v regiji. Perutnina Ptuj je
namreã v zadnjih treh letih z znatnimi naložbami v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, na
Hrvaškem in v Srbiji zrasla za 100-odstotkov
in tako odprla pot ustvarjanju moãnega koncerna, ki bo enako uspešno odgovarjal izzivom tako lokalnih kot tudi evropskega trga.
Da bi zagotovili vrhunskost živil po viziji in
poslanstvu sodobnega pridelovalca zdrave,
varne in kakovostne hrane iz perutninskega
mesa so v Perutnini Ptuj oblikovali domicilne vertikalne reprodukcijske verige oziroma
integriran sistem reje, pridelave in distribucije perutninskega mesa. V vseh štirih vzpostavljenih verigah v Sloveniji, na Hrvaškem,
v Bosni in Hercegovini in v Srbiji so implementirani enaka metodologija in standardi
pridelave v sistemu KVS (kakovost, varnost,
sledljivost), kar predstavlja najboljše zagotovilo potrošnikom, da so vsa živila Perutnine Ptuj oplemenitena z vsemi atributi, ki
odlikujejo nadstandardne postopke priprave zdrave hrane znanega porekla. V vsakem
posameznem integriranem procesu Perutnina Ptuj prideluje živila iz perutninskega
mesa po naãelu domicilne priprave, ki med
drugim zajema pridelavo krmil v posamezni
državi, sodelovanje domaãih kooperantov
pri reji, zaposluje domaãe ljudi, za zagotavljanje kakovosti uporablja lastne laboratorije, ki sodelujejo z razliãnimi institucijami, ima izoblikovane lastne distribucijske
kanale in v kontinuiranih hladilnih verigah
vsakodnevno zagotavlja hrano iz perutninskega mesa vrhunske kakovosti vse od njive
pa do vilice.
Vsaka od domicilnih verig je zasnovana
na uãinkoviti izmenjavi in uporabi najsodobnejših tehnologij, izkušenj in znanja,
ki jih je Perutnina Ptuj pridobila v veã kot
100 letih poslovanja med posameznimi domicilnimi pridelavami na naãin, ki
potrošnikom zagotavlja zdravo, varno in
kakovostno hrano MADE in EU, MADE in
Hrvaška, MADE in Bosna i Hercegovina in
MADE in Srbija.
Priznanje tudi potrošnikom
»Brez dvoma je Šampion biznisa nagrada, ki
vsakemu managerju lahko pomeni mnogo,
tako kot tudi meni, in je seveda tudi priznanje vsem mojim sodelavcem v Skupini
Perutnina Ptuj,« je po prejemu prestižne
nagrade povedal dr. Roman Glaser in dodal,
da je nagrada hkrati tudi priznanje vsem
potrošnikom, ki v celi Evropi posegajo po
živilih Perutnine Ptuj in tako potrjujejo vrhunsko in prepoznano kakovost.
Dr. Roman Glaser je prejel prestižno
evropsko priznanje v konkurenci 2.326
nominiranih menedžerjev, ki so zastopali vse gospodarske veje, med katerimi
so proglasili 30 najboljših in med njimi
podelili šest nagrad »Šampioni biznisa«
menedžerjem, ki vodijo uspešne gospodarske družbe v regiji. Priznanje sta na
slovesni podelitvi, ki so se je udeležili
gospodarstveniki iz 20 držav Evrope, dr.
Romanu Glaserju predala Željko Komsiã,
ãlan predsedstva Bosne in Hercegovine in
nj. eksc. Andrej Grasselli, veleposlanik Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini,
ãestitkam najuspešnejšim pa so se poleg
kolegov gospodarstvenikov pridružili tudi
Dragan Vrankiã, minister za finance in
zakladništvo Bosne in Hercegovine, predstavniki mednarodne skupnosti in predstavniki gospodarskih zbornic v regiji.
RAZISKAVA UGLED 2010
Perutnina Ptuj med najuglednejšimi podjetji
Pravi zmagovalci so kljub krizi izboljšali svoj položaj na trgu.
e-mail: perutninar@perutnina.eu
P
erutnina Ptuj se je po raziskavi
agencije Kline & Partner uvrstila
med 20 najbolj uglednih podjetij v
Sloveniji. Raziskavo ugleda podjetja
vsako leto izvede omenjena agencija, vzorec pa predstavlja približno
800 vprašanih, in sicer predstavnikov
poslovne javnosti – menedžerjev iz
majhnih, srednjih in velikih podjetij, ki
ocenjujejo 108 izbranih direktorjev v
Sloveniji po sedmih kljuãnih dejavnikih ugleda.
Med najboljšimi v Sloveniji so tako Krka,
Revoz, Microsoft, Lek, Trimo, Terme
Olimia, Fructal, Terme âatež, Simobil,
Petrol, Pošta Slovenije, IBM, Perutnina
Ptuj, Gorenje, Terme 3000, Zavarovalnica Triglav, Spar Slovenija, Radenska,
Adria Airways in Ljubljanske mlekarne.
»Letošnji rezultati merjenja ugleda
podjetij v Sloveniji izpostavljajo pomen
korporacijskih znamk, katerih namen je
naãrtovana poosebitev celega podjetja
in ustvarjanje njegove vrednosti na osnovi lastnosti, ki jih cenijo izbrane skupine deležnikov,« meni Miro Kline, avtor
raziskave.
Pravi zmagovalci so kljub krizi izboljšali
svoj položaj na trgu. Skrivnost njihovega uspeha Kline pripisuje tudi upravljanju ugleda z ukrepi, kot so oblikovanje
in uvajanje novih izdelkov ali storitev,
družbeno odgovorno delovanje in vlaganje v komuniciranje.
3
VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE
Nova organizacija
skupine Perutnina Ptuj
Organizacija ima dandanes vedno večji pomen tako za človeka kot tudi za družbo nasploh, saj smo le preko organizacij
sposobni zadovoljevati večino svojih potreb. Samo če uspešno obvladujemo organizacije, lahko prispevamo svoj delež
h gospodarskemu in splošno družbenemu napredku.
e-mail: perutninar@perutnina.eu
N
a tradicionalni letni strateški konferenci Skupine Perutnina Ptuj, je
predsednik uprave dr. Roman Glaser
povedal, da si mora Perutnina Ptuj kot vodilni perutninski sistem doma v Sloveniji, v
BiH in Srbiji in kot drugi sistem na Hrvaškem, nenehno prizadevati za obstanek na
tej poziciji. Strategija internacionalizacije ji
nalaga odgovornost za optimizacijo, zato
se je Perutnina Ptuj ozrla po neizkorišãenih
notranjih in zunanjih potencialih. In ãe naj
se optimirajo vsi resursi, je potrebno optimizirati tudi organizacijsko strukturo Skupine, saj bo le tako pripravljena za naslednje
razvojno obdobje.
Roland Berger Strategy Consultants,
svetovalno podjetje s sedežem v Nemãiji
in dolgoletnimi mednarodnimi izkušnjami,
se je vse od meseca aprila letos mudilo pri
nas in nam pomagalo najti rešitve, ki bodo z
implementacijo predlaganih sprememb pripeljale do optimalne organizacijske strukture Skupine Perutnina Ptuj.
Projekt poteka v veã korakih:
4
KORAK A
V prvem delu projekta reorganizacije je bilo
potrebno najti vzvode za izboljšanje, za kar
je bilo potrebno:
• analizirati trenutno stanje in oblikovati
strategije
• definirati zahteve v nabavi, pri
povpraševanju in podpornih funkcijah
• analizirati organizacijsko uãinkovitost
• izpeljati in doloãiti vrstni red vzvodov in
pristop
KORAK B
Priprava koncepta:
• definirati upravljavskih funkcij
• definirati koncept skupnih servisov
(shared services)
• definirati vloge in odgovornosti
• definirati sistema kazalnikov poslovne
uãinkovitosti in sistema objektivnega
upravljanja (MBO - management by
objects)
• pripraviti izvedbeni naãrt
KORAK C
Implementacija
• oblikovanje skupine za pripravo
implementacje
• nadzor izvajanja
• implementacija visoko uãinkovite
organizacijske sheme
Prva koraka na poti k novi organizacijski
sliki sta bila že narejena. Smo sredi tretjega
koraka. Svetovalno podjetje Roland Berger
je na osnovi opravljene analize trenutnega
stanja, potreb in ob upoštevanju strateških
usmeritev Perutnine Ptuj za prihodnost,
pripravilo predlog potrebnih sprememb
obstojeãe organizacijske strukture. Predlog
je uprava Perutnine Ptuj 22. junija na t.i.
Kick-offu, skupaj z glavnim svetovalcem g.
Petrom Kajevskim, predstavila vodjem prvega nivoja vodenja. Na predstavitvi so bili
predstavljeni glavni nosilci projekta: Milan
âuš, kot odgovorni ãlan uprave za izvedbo
projekta ter Nataša Šegula in Andrej Glaser,
kot projektna asistenta. Projekt reorganizacije se je z navedeno uvodno predstavitvijo
tudi uradno zaãel, zakljuãil pa se bo z implementacijo nove organizacije ter novih procesov, kar bo glede na predvideni ãasovni
naãrt z dnem 1.1.2011.
V vmesnem ãasu bo potrebno opraviti
vrsto nalog, pripraviti številne dokumente, ustvariti pogoje za novo organizacijo,
predvsem definirati kadre, opraviti transfer
nekaterih kadrov, uvesti nove postopke dela
in kar je najbolj pomembno, delati po novih
postopkih.
cators) ter nazadnje, ali organizacijska kultura podpira trenutno organizacijo družbe.
Razlogi za spremembe
Naãela nove organizacije
Skupina Perutnina Ptuj se je v letih od
2006 do 2009 naglo širila, vse v zasledovanju cilja, da postane ena najpomembnejših
multinacionalnih perutninarskih podjetij.
Skupina ima zapleteno vertikalno organizacijsko strukturo, glede na to, da jo sestavlja
21 podjetij v 7 razliãnih državah (Slovenija,
Hrvaška, BiH, Srbija, Romunija, Makedonija in Avstrija). Od skupno 3.660 zaposlenih
v Skupini je že veã kot 50 % zaposlenih v
državah izven Slovenije. Zapletenost organizacije in samih operacij znotraj nje se
kaže v nižji produktivnosti, glede na druga
primerljiva podjetja.
Osnovna vodila oz. naãela, po katerih
naj deluje Skupina Perutnina Ptuj z novim
ogrodjem:
A. hitro reagiranje na lokalne potrebe
B. unifikacija organizacijske strukture
C. funkcioniranje po naãelu »ENA SKUPINA«
D. širjenje korporativne kulture
(izboljšanje komunikacije
med menedžmentom in zaposlenimi)
Skupina ima istoãasno visoke ambicije, saj
bi želela do leta 2013 postati najpomembnejši proizvajalec perutninskega mesa in
izdelkov v srednji in jugovzhodni Evropi.
In to v ãasu, ko deluje Skupina pod velikim
pritiskom gospodarske krize. Prav v luãi
finanãne krize, visoko zastavljenih ciljev in
priãakovanj glede rasti in dobiãkonosnosti
v prihodnje, se je Uprava odloãila za spremembo organiziranosti Skupine PP. Za
izhodišãe si je zastavila nekaj temeljnih
vprašanj, kako lažje in bolje naprej. Zanimalo jo je predvsem, ali trenutni nivo centralizacije in decentralizacije podpira strategijo razvoja in rasti Skupine Perutnina Ptuj
v regiji, ali so skupne službe organizirane
optimalno in podpirajo mednarodni sistem
poslovanja, ali najemamo zunanje storitve
na pravilen naãin, ali so vse nivojske funkcije dodeljene razliãnim nivojem na ustrezen
naãin in z definiranimi odgovornostmi za
vsak nivo, ali je implementiran zanesljiv in
transparenten sistem kazalnikov poslovne
uãinkovitosti (KPI - Key Performance Indi-
Delitev nalog po novem
Ena izmed najpomembnejših sprememb, ki jo prinaša projekt reorganizacije, je uvedba dvostopenjske organizacijske
strukture. Z implementacijo predlaganih
sprememb, bodo nekatere službe delovale
na ravni Skupine PP, druge na operativni
ravni, nekatere celo na obeh. Ena izmed novosti je tudi uvedba neformalnih ekspertnih
skupin, katerih naloga bo:
• izmenjava znanja in izkušenj,
• koordinacija aktivnosti,
ki se nanašajo na veã operativnih,
• priprava metodologije
za primerjavo aktivnosti in rezultatov,
• posredovanje informacij zadolženemu
ãlanu uprave/celi upravi,
• reševanje kriznih situacij
v posamezni operativni enoti v skupini.
Za uspešno izvedbo projekta je potrebno sodelovanje vseh. Že s tem lahko pokažemo, da delujemo in kako delujemo kot
ena skupina. Prepriãani smo, da bo uvedba
nove organizacije pomemben mejnikin temelj za naslednje razvojno obdobje Skupine
Perutnine Ptuj.
SHEMA NOVE ORGANIZACIJSKE STRUKTURE
835$9/-$1-(
=267$/,0,
'(-$912670,
.0(7,-6.$
352,=92'1-$
,1267$/(
'(-$91267,
,17(51$
5(9,=,-$
.253$5$
7,91(
.2081,.$&,
-(
(.63(571$
6.83,1$
352,=92'1-$
,1
9='5ä(9$1-(
.21752/$
.$.29267,,1
9$56792
2.2/-$
.21752/$
.$.29267,,1
9$56792
2.2/-$
(.63(571$
6.83,1$
'20$ý$
352'$-$
0$/2352
'$-$,1
/2*,67.$
352'$-$
,=92=
675$7(â.,
0$5.(7,1*
1$%$9$=$
6.83,12
.21752/,1*
=$6.83,12
5$ý812
92'6792=$
6.8381$
0$5.(7,1*
1$%$9$
.21752/,1*
5$ý81292'
6792
),1$1&(=$
6.83,1$
),1$1&(
,1)250$7,.$
,19(67,&,-(
35$92
35$92
25*$1,=$&,-$
835$9/-$1-(
6ý/29(â.,0,
9,5,
PROJEKT PP SAP
Skupaj s sodelavci
implementiramo SAP
Uredništvo nadaljuje z ocenami uvedbe novega informacijskega sistema.
e-mail: perutninar@perutnina.eu
Dragica Petek,
Borut Damiš,
pomoãnica vodje valilnice
vodja DE klavnica
V projekt sem bila vkljuãena od vsega zaãetka kot
namestnica KU za podroãje žive proizvodnje. Za pokrivanje
vseh procesov žive proizvodnje je bilo potrebnih veã
sodelavcev. Tako je v projektu ves ãas sodelovala Stanka
Munda, proces reje brojlerjev je že od zaãetka pokrival Stane Kosi, kasneje se je
pridružil še Mirko Kekec. Proces reje puranov je pokrivala Jožica Koãar. Obãasno so
sodelovali še Milena Valant-Majcen, Jožef Cigula, Igor Galiã, Darinka Rogina, Rahela
Juršiã Cizerl, Mirko Maroh in Bogdan Kmetec. V zaãetku sem sodelovala tudi v QM
modulu za podroãje Žive proizvodnje. Zaradi preobsežnosti dela v proizvodnem
modulu me je v QM modulu zamenjala Mojca Grahl.
V vseh fazah uvajanja PP SAP, predvsem pa v fazi testiranj in po prehodu v živo je
bilo potrebno vložiti veliko dela, znanja, energije in požrtvovalnosti, pa tudi osebnih
odrekanj, za kar se vsem sodelavcem iskreno zahvaljujem.
Z uvedbo novega informacijskega sistema je v vseh procesih Žive proizvodnje
veã knjiženj. Najveãja sprememba pa je v procesu reje brojlerjev in puranov, kjer je
precej. Odprtih še imamo nekaj zadev, zato nekatere podatke vzporedno vnašamo
še v stari sistem.
Po prehodu v živo se je pokazalo kar nekaj pomanjkljivosti, ki smo jih skoraj v celoti
odpravili. Po petih mesecih dela menim, da obvladujemo programe, znamo najti precej
informacij, ki jih je možno dobiti iz sistema, bo pa potrebno še nekaj ãasa, da ugotovimo
oz. najdemo vse možnosti, ki nam jih sistem omogoãa.
Duška Šekuljica,
Z uvedbo SAP v celotno proizvodnjo, smo postavili nove
temelje procesne informatike, kateri predstavljajo nadgradnjo.
Glede na integriranost celotnega procesa PP v SAP sistemu,
so se seveda pojavile veãje in manjše napake, katere smo
odpravili in s tem ponovno dokazali, da je timsko reševanje težav v proizvodnji, edini
pravi pristop k izgraditvi novega informacijskega sistema, ki bo v bodoãe podpiral
poslovanje celotne PP.
Sodelavci so uvedbo SAP v proizvodnjo sprejeli kot dejstvo. Nanjo smo se pripravljali
veliko ãasa. Potrebno je bilo vložiti veliko energije, tudi na tistih najenostavnejših
delovnih mestih, ker so se nekateri procesi in razumevanje le teh bistveno spremenili.
Z vsakim dnevom smo se nauãili nekaj novega. Procesno razmišljanje je dobilo nove
dimenzije, saj pomeni vsako nespoštovanje procesnih pravil, težavo ali spremembo
v naslednjih fazah.
Proizvodnja je proces, ki pri nas poteka vsakodnevno in mora biti fleksibilna,
racionalna, usmerjena k zadovoljevanju kupcev in potrošnikov. Takšen mora biti
tudi informacijski sistem. Zahtevno ga je izgraditi, vendar nam to že uspeva.
Kot vodja DE sem bil veãkrat preseneãen z nadpovpreãnim prizadevanjem tistih
sodelavcev, ki vidijo v novem informacijskem sistemu racionalizacijo naãina dela.
S tem so izrazili pozitivno ambicijo po uveljavitvi in dokazovanju. Zato sem prepriãan,
da bo ãas reševanja težav kmalu minil in komaj takrat bo sistem lahko pokazal svojo
pravo vrednost. âe bomo vse informacije znali izkoristiti, bo namen vsekakor dosežen.
in pridobili znanja o raznovrstnih procesih, ki so sedaj sistematiãno povezani in soodvisni.
vodja naroãniške službe
Ob sami implementaciji sistema SAP, smo naleteli na nekaj
težav in nejasnosti v zvezi s samim poslovanjem. Napake in
pomanjkljivosti smo sãasoma odpravljali in s tem pridobili boljši
pregled ter poglobljeno znanje o delovanju sistema. Z dobrim
sodelovanjem s sodelavci Perutnine Ptuj d.d., smo prebrodili marsikatero težavo
Marija Rojič,
administratorka v maloprodaji
V naših maloprodajnih enotah smo z veliko požrtvovalnostjo
uspešno uvedli novi informacijski sistem (T.S.)INFOART. V vse
prodajalne smo dobili nove blagajne z ekranom na dotik. Te
blagajne so v zadnjih nekaj letih postale trend v maloprodajah,
saj uporaba ekrana na dotik omogoãa hitrejšo delo.
Tudi v naših maloprodajah se je izkazalo, da je delo z novimi blagajnami prijazno
do uporabnika-trgovca. Touch screen vzame tudi manj prostora na prodajnem mestu.
Prodajalci imajo možnost delati s tipkovnico, scanerjem ali enostavno z dotikom
na ekran. Da pa lahko nemoteno delajo, moramo poskrbeti, da bodo imeli v SAP-u
vnešene potrebne podatke o materialih, kupcih, dobaviteljih, cenah in pogojih. Veliko
je bilo neprespanih noãi, preden smo vsi skupaj prebrodili zaãetne težave. Zdaj pa smo
se na informacijski sistem INFOART navadili, navezali in brez njega si dela veã ne znamo
predstavljati. V primerjavi s starim programom ADAPTA ima INFOART neprimerno veã
funkcij, lažje delo, preglednost in nadzor nad narejenim. Delamo timsko in za odprtje
šifre je potrebna skupina ljudi (prodaja, nabava, kontroling..), za cene(fakturni oddelek),
dobavitelji(nabavna služba), kupci(fakturni oddelek)…
Ob tej priložnosti se naj zahvalim vsem, ki so mi pomagali razumeti delo v INFOART-u.
Zraven najožjega sodelavca Samota Bezjaka, so tu naši dobri informatiki: Andrej Zelenko,
Matej Jamer, Roman Pešec, svetovalec S & T Matija Založnik, sodelavci iz Infoarta: Marko
Bateliç, Tihomir Salvesani, Hrvoje Švagelj, naši poslovodji in prodajalci, za katere je bila
to velika sprememba in prelomnica v njihovem dolgoletnem delu. S skupnimi moãmi
in timskim delom bomo uspeli in se še naprej trudili za uspešno prodajo.
Sistem SAP nam je omogoãil transparentnost procesa, ki pa ga še pilimo
in izboljšujemo na vsakodnevni ravni.
Zavedati se moramo, da je uvedba vsake novosti zahteven korak tako za
podjetje kot tudi za sodelavce. Osebno menim, da bomo vsi skupaj osvojili
in obvladovali procese.
Danica Vindiš Slatič,
vodja OE skladišãe
Za nami so prvi meseci delovanja novega informacijskega
sistema. To obdobje lahko opišemo kot izjemno naporno
in stresno za zaposlene v skupini WM.
Skladišãno poslovanje je specifiãno in te posebnosti so bile na zaãetkih
še intenzivnejše. Veliko procesov steãe pred procesom skladišãenja in odpremo
blaga. Zaãetki so bili v vseh procesih težavni, potek dela upoãasnjen.
Odprema blaga pa je terminsko planirana. Naš najpomembnejši in najveãji
cilj na zaãetku je bil, doseãi te ãase in realizirati naroãila v celoti. Izjemni napori
zaposlenih in maksimalna pripravljenost, ter požrtvovalnost vseh v procesu, je bila
oãitna. Zaposleni se zavedamo pomembnosti razvoja in v tem ãasu se je to nedvomno
pokazalo.
Kaj nam je SAP prinesel v skladišãno poslovanje? Verjetno še vseh prednosti
ne poznamo. Po tem ãasu pa lahko vsekakor reãemo, da so kljuãni podatki dostopni,
pregledni in sledljivi. Ti podatki so: nadzor nad zalogami, roki trajanja, med skladišãnimi
prenosi, naroãili itd., . Zelo pomembno je, da so ti podatki sledljivi in dostopni vsem
uporabnikom.
Imamo še nekaj odprtih zadev in nekaj napak, ki so se pokazale ob delovanju
v živo. Prepriãani smo, da bomo tudi te odpravili in morda še kaj izboljšali.
5
PC KMETIJST VO
ISO CERTIFIKATI
Prelomno leto
za PC Kmetijstvo
Ponovno smo potrdili,
da obvladujemo
zahteve standardov
e-mail: franc.versic@perutnina.eu
obãutljivimi naravnimi viri in s tem
upraviãila priãakovanja vedno bolj zahtevnih družbenih skupnosti.
K
6
metijstvo je gospodarska dejavnost, ki je bila, je in bo ne glede
na ãas in prostor vedno deležna
posebne družbene pozornosti. Njegova
temeljna naloga je nedvomno zagotavljanje preskrbe z varno in kakovostno
hrano in s tem zadovoljevanje eno od
osnovnih potreb ãloveštva. Hkrati pa
mora s svojo okoljsko odgovornostjo
skrbeti za kakovost voda, zraka in tal, ter
ohranjati biotsko raznovrstnost krajine.
Ni je dejavnosti, kjer se njena uspešnost
ne bi ugotavljala skozi finanãne kazalce
in kazalnike. Skrb za zdržnost slednjih
inštrumentov se je z liberalizacijo evropskih trgov in procesa globalizacije kmetijskih trgov nasploh sprevrgla v glavni
cilj, ki je kljuãen za preživetje in razvoj
dejavnosti. Vkljuãevanje znanstveno
raziskovalnega segmenta, kot kljuãnega
generatorja dodajanja vrednosti in inovativni pristopi pri uvajanju sodobnih
tehnoloških dosežkov, je pravi odziv na
obvladovanje vplivov klimatskih sprememb. Razumna gospodarstva, ki so
pravilno prepoznala nove izzive bodo
tudi v bodoãe uspešno gospodarila z
Perutnina Ptuj spada med vodilne na vseh
podroãjih delovanja in ker se ukvarja tudi
s kmetijstvom, je uvajanje raziskovalnih izsledkov in sodobnih tehnoloških pristopov
naša stalnica tudi na tem podroãju. Poslovno leto 2010 je za Kmetijstvo v Skupini Perutnine Ptuj prelomno leto. Kot prvi v Sloveniji smo predali namenu veã let razvijajoãi
se projekt preciznega poljedelstva.
Ta nam omogoãa uãinkovito rabo resursov in merjenja njihove uãinkovitosti
s pomoãjo satelitske podpore. Prave
uãinke te pridobitve bo širša skupnost v
celoti dojela po letu 2013, ko bomo poznali nove ukrepe skupne evropske kmetijske politike. Zaradi obsežnosti projekta bomo podrobnosti predstavili v eni od
naslednjih številk.
Ne glede na ta velik dosežek, ki ga bomo
nadgrajevali tudi v bodoãe, se zaposleni
v PC Kmetijstvu že ukvarjamo z novimi
izzivi. Naša vizija in cilji so usmerjena v
ne tako oddaljeno leto 2020. Znamo si
predstavljati, kako bodo tega leta izgledale naše današnje sanje, katerim bomo
pripisali roke, ter tako pridobljene cilje
popeljali v prakso poslovne odliãnosti.
Prizadevali si bomo, da bomo ves ta ãas
in tudi takrat uspeli zadržati današnji
kreativni duh, ki nam bo služil kot generator razvoja.
e-mail: brigita.vindis@perutnina.eu
S
kupina Perutnina Ptuj je v sredini meseca maja ponovno
dokazala, da v svojih procesih
obvladuje vse zahteve standarda ISO
9001:2008 in ISO 14001:2004.
Pomemben poudarek na kakovosti,
sledljivosti in varnosti, pa naj si bo
to v povezavi z izdelkom ali v odnosu
do okolja je še kako povezan z dogajanji na trgu in zahtevami naših
kupcev, posredno pa potrošnikov,
katerih del smo tudi vsi zaposleni v
Perutnini.
Letno podjetje vlaga velike vsote denarja v izboljšanje tehnologij v proizvodnih procesih, zmanjšanje vpliva
na okolje iz svojih proizvodnih procesov, skrbi za energetsko bilanco,
pomembno pa je, da sta standarda
moãno povezana med seboj in tako
dajeta še boljši uãinek pri doseganju
rezultatov.
Prav ta zavest vseh zaposlenih, da
je skrb za varen, sledljiv in kakovosten proizvod ob skrbi za naravo, za
naše otroke in njihove naslednike,
po besedah vseh presojevalcev certifikacijske hiše TÜV SÜD Sava v Perutnini Ptuj moãno “vsidran” v zavest
slehernega zaposlenega, od delavca
za trakom do direktorja v pisarni. Veliko zadovoljstvo je vodstvu in nam,
odgovornim za vodenje sistema, ko
smo seznanjeni s tako pozitivnim
poroãilom, saj nam takšni rezultati
dajejo nove moãi in spodbude, da
se skupaj z vami usmerimo k novim
izzivom, ki pa jih v tako velikem podjetju, ki iz dneva v dan raste, ne bo
zmanjkalo.
Še posebej smo ponosni na dosežene
rezultate v letu, ko smo velike napore usmerili v uvedbo novega informacijskega sistema SAP, pa vendar
uspeli z odliko izpeljati certifikacijo.
Še enkrat velja zahvala vsem sodelavcem in ãestitke - pa naj med nami
preveva novi slogan »All for one«.
GRADBENI REMONT D.O.O.
Smo kakovosten in konukrenčen ponudnik
Gradbeni remont d.o.o. je eno izmed povezanih podjetij in edino gradbeno podjetje znotraj Skupine Perutnina Ptuj.
matjaz.glaser@perutnina.eu
G
lavne dejavnosti podjetja so
vsa splošna gradbena dela
in druga zakljuãna dela v gradbeništvu. V Gradbenem remontu
nas je trenutno zaposlenih skupno 13 sodelavcev za nedoloãen
ãas, v gradbeni sezoni pa zapo-
slujemo zunanjega kooperanta,
kateri nam zagotavlja dodatnih
15 delavcev. V sodelovanju s
kooperanti opravljamo tudi vsa
obrtniška in instalacijska dela,
ki se pojavljajo med izvajanjem
gradbenih del na objektu. Teh-
nološka opremljenost, kadrovska
zasedba, lastno znanje in izkušnje nam omogoãajo, da lahko
prevzemamo in izvajamo tako
manjša, kot tudi srednja in bolj
zahtvna dela. Podjetje daje velik
poudarek ohranjanju kulturne
dedišãine ptujskega mestnega
jedra, z adaptacijami in sanacijami le teh. Tako smo v preteklem
letu izvedli sanacijo ene izmed
lepših starejših stavb v Ptuju na
Potrãevi cesti. Sanacija je zajemala fasado in streho in se je
izvajala pod nadzorstvom Zavoda za kulturno dedišãino Slovenije. Glavni cilji in vizija podjetja
je ostati uspešen, kakovosten in
cenovno konkurenãen izvajalec
gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter zaupanja vreden
poslovni partner.
NAJVEČKRAT IN NAJBOLJ ODLIKOVANA VINA NA S VETU
osvojil Palermo in London
Medalje potrjujejo vrhunsko kakovost vin iz Ptujske kleti.
e-mail: perutninar@perutnina.eu
P
tujska klet z vini Pullus v letu
2010 nadaljuje osvajanje najvišjih
priznanj na svetovno najbolj uveljavljenih ocenjevanjih vin. Tudi letos smo
se namreã ptujski vinarji z najveãjega
ocenjevanja vin na svetu Concours Mondial de Bruxelles in z londonskega Decanterja vrnili z žlahtnimi odliãji. Iz Palerma smo
prišli s kar dvema zlatima in srebrno ter
iz Londona z zlato, dvema srebrnima in
bronasto medaljo. »Tudi letošnja ocenjevanja vin so za nas potrditev kontinuitete osvajanja najvišjih nazivov kakovosti
in pravilne odloãitve o donegovanju predvsem zdravih in sortno prepoznavnih vin,«
je bil zadovoljen mag. Alojz Erlaã, direktor
Ptujske kleti. Dodal je, da so tokratni nazivi
kakovosti letos še toliko pomembnejši, saj
so konec lanskega leta v Ptujski kleti zakljuãili korenito posodobitev tehnološkega
postopka donegovanja vin. »Z novo tehnologijo, s katero uãinkovito ustvarjamo
vina z vrhunsko zdravstveno kakovostjo v
kontrolirani atmosferi, smo letos v primerjavi z letom poprej v Palermu kar podvojili število zlatih medalj, tudi lansko leto
je zlato odliãje osvojil sauvignon, in jim
za povrh dodali še srebrno. Zelo uspešno
pa so se polnitve Pullus uvrstile tudi v
Londonu,« je še povedal mag. Alojz Erlaã.
Sicer pa predstavlja bruseljsko ocenjevanje
vin svetovno prvenstvo med mednarodnimi vinskimi ocenjevanji, osvojene
medalje pa imajo zato še posebno veljavo.
Na ocenjevanje se je namreã letos prijavilo
7.000 razliãnih vin z vsega sveta, od katerih je Francija kot tradicionalno še vedno
najuglednejša vinska država prispevala kar
tretjino od vseh. »Ocenjevalna žirija, sestavljena le iz uveljavljenih strokovnjakov iz
40 držav, je tudi letos v vinih Pullus iz Ptujske kleti prepoznala vrhunsko kakovost,«
je dosežek komentiral Bojan Kobal, glavni
enolog Ptujske kleti, ki je z novimi nazivi
kakovosti Ptujski kleti še utrdil položaj
najveãkrat in najvišje ocenjenih vin na najveãjih ocenjevanjih. V letih od inavguracije Pullusa je namreã Ptujska klet z vini osvajala najvišja odliãja na vseh ocenjevanjih
in vsako leto osvajala tudi šampionske in
po rangu šampionskim enakovredne nazive, trem nazivom izpred ãasa Pullusa se
je tako pridružilo še šest najboljših vin na
ocenjevanjih.
Odličja za Pullus iz Londona
Kontinuiteto kakovosti pa je Ptujska klet
s polnitvami Pullus nadaljevala tudi
na eminentnem londonskem ocenjevanju
Decanter, kjer je osvojila zlato,
odliãje.
dve srebrni in bronasto od
odli
liãj
ãjee.
• Pullus rumeni muškat
uškkat 2009,
vino iz sušenega grozdja zlata medalja
• Pullus sauvignonn 22009
009 srebrna medalja
• Pullus sauvignonn G 2009 srebrna medalja
• Pullus renski rizling
ing
ngg 2009,
sladko - bronastaa m
medalja
edalja
PP GOSTINST VO
Raznovrstna ponudba v Gostilni PP
V srcu starega mestnega jedra Gostilna PP že več kot desetletje razvaja s svojo svežino in inovativnostjo,
iz nje se zrcali stoletje dobrih okusov.
e-mail: dusan.ris@perutnina.eu
Neizmerne možnosti, katere nam dajeta pišãanec in vino postavljajo pred nas
zmeraj nove izzive. S prvimi dnevi septembra želimo v novi podobi in z novo vsebino
oživeti Ptujãanom dobro znano nedeljsko brunch kosilo.
V kavarniškem delu naše gostilne pa za prijetno druženje in klepet v dolgih
zimskih veãerih pripravljamo ponudbo buteljãnih vin Pullusove blagovne znamke
z izbranimi siri, domaãimi kruhki lastne peke, suhim sadjem in še ãem…
Na širšem obmoãju Ptuja in regije želimo ostati promotor tisoãerih možnosti
priprave pišãanca s ponudbo dostopno vsem generacijam.
Hrana je nepogrešljiv sopotnik vsakdana, pomembnih
dogodkov, izvor zdravja in gonilo življenja.
Slogan ’Ptuj, mesto pišãanca in vina’ smo zaãeli udejanjati
skupaj s Ptujsko kletjo tako, da smo v lanskih prvih jesenskih dneh
našim gostom ponudili Pullusov degustacijski menu, s katerim vas
popeljemo skozi okuse, tradicijo in domaãnost.
Z letošnjo pomladjo je Gostilna PP zaživela
tudi v novi zunanji podobi, kateri smo
dodali bogato ponudbo lastnih sladic in sladoledov.
Z bogato ponudbo jedi na žlico, s svežino solatnega bifeja ter z okusnim peãenim in pohanim pišãancem ostaja Gostilna PP mamljiva za vse generacije obiskovalcev.
7
POLI ZA VEČJO PROMETNO VARNOST
Tisoč otrok risalo na temo Poli & promet
Perutnina Ptuj je nagradila zmagovalne izdelke otrok iz vrtca na temo Poli & promet.
e-mail: perutninar@perutnina.eu
26. maja je Perutnina Ptuj nagradila 22
otrok iz ptujskih vrtcev za njihove slikarske
izdelke na temo POLI & promet ter vsem
sodelujoãim otrokom na istoimenskem
nateãaju podelila simboliãne nagrade.
»Z nateãajem POLI & promet smo se z
blagovno znamko POLI vkljuãili v projekt
družbene odgovornosti z vedno aktualno
in pereão problematiko,« je na podelitvi
nagrad povedala mag. Tina Vukasoviã,
vodja blagovne znamke POLI, in dodala,
da so na ta naãin želeli povezati pozitivno
izkušnjo, ki jo prinaša POLI, z odgovornim
obnašanjem vseh sodelujoãih v prometu.
8
V družbeno odgovornem projektu POLI
& promet je Perutnina Ptuj za namene
oblikovanja koledarja POLI 2010 k
sodelovanju povabila Vrtec Ptuj in
pripravila nateãaj za najboljših deset risbic
in deset najboljših pobarvank. »Odziv je
bil tolikšen, da smo se odloãili, da bomo
podelili še dve dodatni nagradi za risbici,
in na ta naãin zaokrožili prvo polovico
projekta,« je na podelitvi nagrad odziv Vrtca
Ptuj komentirala mag. Tina Vukasoviã, ki je
bila poleg Mojce Nahberger, pomoãnice
ravnateljice Vrtca Ptuj, in Bojana Vilãnika,
vodje celostne grafiãne podobe Perutnine
Ptuj, tudi v komisiji za izbiro najboljših
izdelkov. Seveda je bilo delo neizmerno
težko, vendar so skupaj uspeli med vsemi
odliãnimi izdelki izbrati ducat najboljših
risbic, deset najboljših pobarvank in jih
na podelitvi tudi nagraditi. Na nateãaju
je sodelovalo skoraj tisoã otrok iz desetih
enot Vrtca Ptuj, ki so prikazali neizmerno
ustvarjalnost in na svojevrsten naãin
prispevali k veãji varnosti in prometni
ozavešãenosti.
»S projekti, kot je POLI & promet, želimo
otroke motivirati za ustvarjanje in
široko dojemanje sveta tudi v bodoãe.
Še posebej na podroãju prometa, ki
mu moramo posveãati veliko energije
in pozornosti,« je nateãaj komentirala
Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj,
in napovedala, da bodo zato skupaj s
Perutnino Ptuj v letošnjem novembru
nateãaj še enkrat ponovili. Po veselem
31. Krosu Cicibanov in Cicibank so torej
najmlajši ptujski ustvarjalci dobrega na
ogled postavili svoje najboljše umetnije
in se okrepãali s POLI klobaso, ki jih bo
od zdaj naprej vedno spominjala tudi
na varnost v prometu. Za trajni spomin
pa bodo ostali tudi najboljši, nagrajeni
izdelki, ki jih bodo fotografirali za arhiv
Perutnine Ptuj.
Nagrajene risbice
in pobarvanke otrok Vrtca Ptuj
Nagrajene pobarvanke
Nagrajene risbice
Ime
in priimek
otroka
Enota vrtca
Ime
in priimek
otroka
Enota vrtca
Fariã Martina
Marjetica
Šegula Nino
Trobentica
Berghaus
Amadeja
Spominãica
Pihler Lan
Trobentica
Kotar Nik
Spominãica
Urbanãiã Maja
Zvonãek
Galiã Lana
Trobentica
Sluga Zoja
Spominãica
Mogu Jakob Val
Marjetica
Raciã Niko
Spominãica
Jambriško Alen
Marjetica
Frlež Maja
Spominãica
Jakomini Tine
Tulipan
Bolãeviã Luka
Narcisa - izmena
Mlakar Taja
Spominãica
Kolar Tomi
Narcisa - izmena
Kukovec Zala
Spominãica
Majcenoviã Urška
Mojca
Tulipan
Prša eriã Iva
Spominãica
p
Miklošiã El
Ela
Trobentica
Ivanãiã Eva
Spominãica
âernila Ela
E
Trobentica
Nagradna igra Poli paté
Sodelujte v nagradni igri Poli paté in si priigrajte katero izmed super nagrad.
e-mail: tina.vukasovic@perutnina.eu
P
agradno igrico Slon na pogon.
oli paté ponovno preseneãa z zanimivo spletno nagradno
omoãjo katere se lahko
Na izdelku Poli paté najdete zloženko s kodo, s pomoãjo
grade - prenosne raãunalnike,
na www.polipate.com potegujete za super tedenske nagrade
digitalne fotoaparate, potovanje v Gardaland, mp3 predvajalnike, poli pate majico…
Nagradna igra poteka 6 tednov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.
Ob koncu vsakega tedna izžrebamo 50 nagrajencev.
V žrebu sodelujejo vsi ki v spletni nagradni igri dosežejo ali presežejo doloãeno število toãkk
ter se uspešno registrirajo. Zdaj pa urno za raãunalnik in se zabavajte s slonãkom..
Strateški Marketing
NAJBOLJŠI INOVATORJI PODRAVJA 2009
Srebrni priznanji za Poli paté in Poli snack
e-mail: tina.vukasovic@perutnina.eu
Š
tajerska gospodarska zbornica, ki vzpodbuja inovativnost v podravskih podjetjih,
je 15. junija podelila priznanja za najboljše inovacije Podravja v letu 2009.
Na razpis je bilo prijavljenih 20 inovacij in ocenjevalna komisija je podelila priznanja
in diplome vsem dvajsetim inovatorjem. Poleg 12 srebrnih
je komisija podelila tri bronasta priznanja in pet diplom.
Med najboljšimi inovacijami Podravja sta izdelka Poli paté in Poli snack, ki sta
prejela srebrni priznanji. Poli paté in Poli snack sta na izboru dosegla najveãje število
toãk in se s tem uvrstila v nacionalni izbor.
Priznanja inovatorjem je podelil predsednik ŠGZ dr. Roman Glaser, ki je v
svojem nagovoru poudaril: »Štajerska gospodarska zbornica je prostor, v katerem
izpostavljamo tista podjetja, ki o inovativnosti ne samo govorijo, ampak jo tudi
spodbujajo in nagrajujejo. Ne samo s takšnimi prireditvami, kot je današnja, tudi z
drugimi aktivnostmi, od organizacije delavnic o organiziranju inovativnosti kot procesa
v podjetjih, do izpostavljanja splošnega pomena inovativnosti za naše okolje. Ne more
biti vsaka inovacija prava, brez udarcev mimo ne moremo najti pravih rešitev.
Vztrajnost, pogum in pogled naprej, iskanje vedno neãesa novega in drugaãnega,
biti vedno drugaãen in inovativen, pa ãeprav za okolico vãasih ãuden in zahteven –
to so prave znaãilnosti inovatorjev. Vsi, ki ste danes tukaj – izkoristite svojo željo po
inoviranju, bodite zahtevni do okolice in do podjetij, v katerih delate. Vztrajajte pri
svojih predlogih in jih nenehno izboljšujte. S tem izboljšujete možnosti podjetja,
v katerem delate, izboljšujete možnosti naše države in, predvsem izboljšujete sebe!
To pa je najpomembnejše!Bodite inovativni tudi v prihodnje
in naj vam bo današnje priznanje nagrada za delo v prihodnje«.
& Žogarija
Z blagovno znamko Poli smo se vključili v družbeno odgovorni projekt
Žogarija 2010 - ko igra in ustvarja mularija.
e-mail: tina.vukasovic@perutnina.eu
Ž
ogarija je namenjena otrokom, deklicam in deãkom, v starosti od sedem do dvanajst let.
V sprošãenem in pozitivnem vzdušju otroci osnovnih šol tekmujejo v nogometni igri
3 na 3, spretnostnih štafetnih igrah, ustvarjalnih likovnih delavnicah in pripravi hitrega zdravega
energijsko polnega in bogatega obroka.
Žogarija se je v letu 2010 odvijala na 10 lokacijah, in sicer v Kopru, Ptuju, Mariboru, Brežicah,
Velenju, Idriji, Postojni, Bohinju, Murski Soboti in v Ljubljani, kjer je bilo 12.6.2010 veliko
zakljuãno finale.
Na posameznem dogodku organizator ne pozabi na spremljevalce in nakljuãne obiskovalce,
saj za njih prav tako organizira zabavna nagradna tekmovanja, na katerih pokažejo svoje
spretnosti v razliãnih igrah.
V letu 2010 smo v projektu Žogarija sodelovali kot generalni sponzor
s promocijo blagovne znamke Poli. Celotno dogajanje posamezne prireditve ujame objektiv kamere
in tako nastane polurna istoimenska oddaja.
9
PP BRO ŽIVA
Referenčna brojlerska farma Vajska v Srbiji
Vzpostavili smo lastno vzrejo brojlerjev na farmi Vajska
e-mail: perutninar@perutnina.eu
pišãancev brojlerjev na lastnih brojlerskih
farmah. Za optimiranje dela mesne industrije je namreã eden izmed najpomembnejših dejavnikov konstantna koliãina in
vrhunska kvaliteta vzrejenih brojlerjev,
zato je lasten delež vzreje brojlerjev na
lastnih farmah zelo pomemben.
Farma Vajska je danes opremljena z najmodernejšo tehnologijo.
S
10
kupina Perutnina Ptuj je mednarodni prehranski koncern, ki je vzpostavila integrirane procese pridelave
v štirih državah: Sloveniji, na Hrvaškem,
v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. Prav
srbska vertikalno organizirana mreža
integrirane pridelave od njive do vilice je najmlajša v skupini. »Ob prihodu
Perutnine Ptuj v Srbijo in organiziranju
pridelave živil v letu 2008 smo za uspešno realizacijo poslovanja v integrirane
procese pridelave vkljuãevali vse svoje
znanje, izkušnje in dobro prakso Skupine
Perutnina Ptuj,« je povedala Hermina Šerona, direktorica mesne industrije Topiko
AD in podjetja PP BRO Živa, ki je kljuãen
ãlen v vertikalni verigi proizvodnje, in dodala, da v zadnjem ãasu posebno pozornost posveãajo poveãevanju deleža vzreje
Po besedah Hermine Šerone je položaj
na podroãju vzreje pišãancev v Srbiji precej specifiãen glede na ostala podjetja
Skupine Perutnina Ptuj, saj do zdaj rejci brojlerjev iz objektivnih razlogov niso
sklepali dolgoroãnih oblik sodelovanja
na naãin kooperacije z vodilnimi proizvajalci pišãanãjega mesa, cene vzrejenih
pišãancev pa so se oblikovale na tržnih
osnovah – glede na povpraševanje in ponudbo. Poslediãno tako prihaja do mankov in viškov vzrejenih brojlerjev. »Tudi
zaradi te specifike trga smo pristopili k
intenzivnemu vzpostavljanju lastnih rejskih zmogljivosti in v obãini Baã v Sremu
kupili in obnovili farmo Vajska ter v Banatu rekonstruirali lastno farmo prašiãev
Jakšiãevo v farmo brojlerjev,« je še povedala Hermina Šerona.
Know-how in vlaganja
Objekte so opremili z najsodobnejšo
opremo za krmljenje, napajanje, ventiliranje, gretje, hlajenje ter z razsvetljavo
vodilnih evropskih proizvajalcev na tem
podroãju. »V farmo Vajska s kapaciteto
Farma Vajska ima 12 objektov v velikosti 960 kvadratnih metrov po objektu, kar je 11.520 kvadratnih
metrov skupnih vzrejnih površin.
210.000 brojlerjev v turnusu smo investirali 1,3 milijone evrov, priãakujemo, da
se nam bo investicija povrnila v obdobju
petih let,« je napovedala Hermina Šerona.
Na farmi Vajska smo kompletno obnovili infrastrukturo, uvedli plinifikacijo s
tekoãim plinom za ogrevanje farm, zamenjali elektroinštalacije, obnovili lastni
studenec, izvedli gradbena dela in nabavili nekatere delovne stroje. »Rezultat je
referenãna farma v Srbiji, na kateri lahko
na praktiãen naãin dokažemo doseganje visokih standardov Perutnine Ptuj
v segmentu vzreje pišãancev brojlerjev.
Pozitivne izkušnje in vzrejne rezultate
iz referenãne farme Vajska že prenašamo na farme naših rejcev kooperantov.
V prihodnje bomo glede na naãrtovano
rast prodaje vzrejo pišãancev v našem
podjetju v Srbiji širili v smeri poveãevanja
lastnih vzrejnih kapacitet in poveãevanja
vzrejnih kapacitet pri naših kooperantih,
vse s ciljem, da zagotovimo mesni industriji konstantno oskrbo in visoko kvaliteto vhodne surovine.«
Zaokrožen proces
Farma Vajska ima 12 objektov v velikosti 960 kvadratnih metrov po objektu, kar je 11.520 kvadratnih metrov
skupnih vzrejnih površin. »Farmo vodi
Edvard Kovaãiã, ki z ekipo petih mladih zaposlenih uspešno opravlja delo
in dosega odliãne vzrejne rezultate,« je
zaposlene pohvalila Hermina Šerona
in razložila, da zdaj z vzpostavljenimi
rejskimi kapacitetami zaokrožujejo integrirani krog pridelave.
KLAONICA PP S D.O.O. SRBAC
Krupnim koracima naprijed
Slaveći četvorogodišnjicu rada 14. augusta 2010 godine stali su u red uspešnog kolektiva sa jasnim ciljevima za daljnji razvoj.
e-mail: perutninar@perutnina.eu
nju kapaciteta na mašinama za pakovanje i
otvaranjem novih preuzimnih mjesta.
â
lanica Grupacije Perutnina Ptuj Klaonica PP S d.o.o.Srbac krenula je sa
probnom proizvodnjom 14.08.2006 god.
na ãelu sa menadžerom Svarun Udoviãem,
tehnologom Borutom Damišem i ãlanovima
menadžmenta Miljanom uriç, Snježanom
ogiç, Veliborom Popoviçom i Borivojem
Novakoviçom. Te godine ostvarena je proizvodnja od 401.544 kom. brojlera sa 64
zaposlenih radnika.
Veç naredne 2007 god. došlo je do poveçanja
proizvodnje na 2.362.909 kom. Zbog malog kapaciteta linije za klanje od 2700 kom/h pristupilo se rekonstrukciji proizvodne linije sa ciljem da
se ugradi linija kapaciteta 4000 kom/h.
Sama rekonstrukcija proizvodne linije ra˜ena je u ãetiri etape. Prvo je izvršena zamjena linije i svih mašina u pogonu
evisceracije. Zamjenom proizvodnih mašina
vo˜eno je raãuna o unifikaciji opreme, tako
da su ugra˜ivane mašine i oprema jednog
proizvo˜aãa, uglavnom od STORK-a.
U drugoj etapi zamjenjena je linija i mašine
na prijemu, šurenju i ãerupanju brojlera, kao
i sva druga prateça oprema. Rekonstrukcijom linija na prijemu brojlera i evisceraciji
u 2008 god. poveçana je proizvodnja 205
% na 4.847.852 komada. Treça etapa dovela je do rekonstrukcije pogona pakovanja,
ugradnjom automatskog rasjeka, poveça-
Sve je ovo dovelo do bržeg rasta proizvodnje, ali i do novih izazova za sljedeçim zahvatima gdje se pojavljuju
uska grla. U ãetvrtoj etapi izvršena je
rekonstrukcija protoãnog vazdušnog
tunela poveçanjem kapaciteta linije i
usaglašavanje sa veç dostignutom brzinom linije klanja od 4000 kom/h. Poslije izvršene rekonstrukcije veç u 2009
god. došlo je do poveçanja proizvodnje
za 125% na 6.069.558 kom. Privredna
komora Republike Srpske je za uspešno
vo˜enje i poslovanje Klaonice dodijelilo
priznanje menadžeru Svarun Udoviãu na
sveãanom proglašavanju najuspješnijih
menadžera u 2009 godini. Ovakav rast
proizvodnje nastavio se i za prvih šest
mjeseci u 2010 god. poveçanjem proizvodnje za 110% na 3.600.000 kom. sa
222 zaposlena radnika.
Rastom proizvodnje ukazao se problem pakovanja, hla˜enja, skladištenja i expeditovanja robe. Iz tih razloga pristupilo se izgradnji novog skladišnog prostora sa komorom
za duboko zamrzavanje i komorama za
skladištenje kao i expeditom sa dve utovarne
rampe. Izgradnja novog skladišnog prostora
zapoãeta je 15.03.2010 god. a glavni izvo˜aã
je AG - projekt iz Banja Luke sa svojim kooperantima za ãeliãne konstrukcije Jaguar iz
Dervente, Gradis-invest iz Srpca i za rashladnu tehniku HTH iz Celja. Trenutno su radovi
u završnoj fazi. Vrši se probno puštanje u rad
komora, skladišta i expedita. U toku svih radova paralelno je izvršeno poveçanje kapaciteta hla˜enja, nabavkom novog kompresora SABROE, te izgradnji mašinske stanice
za glikol (permant economic 100). Sve nove
komore za hla˜enje i expedit hlade se preko
isparivaãa na glikol a što je uslov HACCP
certifikata. Ovakav veliki rast proizvodnje
neminovno je doveo do poveçane potrošnje
elektriãne energije a samim tim i angažovane
snage.Iz tih razloga u fazi su radovi na poveçanju kapaciteta trafo stanice ugradnjom
još jednog transformatora od 630 kVA. U
oãekivanju ãetvrte godišnjice rada ovog kolektiva iz dana u dan pristižu struãni mladi
kadrovi i radnici što nas na ovim prostorima
ãini jednim od vode˜ih i uspješnijih kolektiva. Velika dinamika i rast su izazov za sve
zaposlene. Naša je premisa da se može više,
bolje, još bolje i najbolje što govore postignuti rezultati u proizvodnji.
INVES TICIJE U PERUTNINA PTUJ - PIPO ČAKOVEC
NOVOM LINIJOM PRVI U ŠIROJ REGIJI
Učinkovitiji sistem
oskrbe potrošača
Inovativnošču stvaramo
prehrambene trendove
Perutnina Ptuj - Pipo Čakovec zaokružila je distributivni sustav
investicijom u novu flotu distributivnih vozila.
Nova tehnološka linija za proizvodnju pilećeg mesa
u kontroliranoj atmosferi, prava je revolucija
na prehrambenom tržištu pilećeg mesa.
e-mail: perutninar@perutnina.eu
e-mail: perutninar@perutnina.eu
P
P
erutnina Ptuj - Pipo âakovec, ãlanica
Skupine Perutnina Ptuj, je 9.lipnja završila još jednu važnu investiciju kojom
garantira uãinkovitiju opskrbu potrošaãa sigurnim, zdravim, kvalitetnijim i ukusnijim proizvodima od pileçeg mesa. Nova investicija vrijedna
je 6,5 milijuna kuna i omoguçava uspostavu
kontinuiranog rashladnog lanca od tehnoloških linija do polica u trgovinama. U novoj floti
su 23 suvremena distributivna vozila koja çe
se ovih dana naçi na cestama diljem Hrvatske.
Time Perutnina Ptuj - Pipo nastavlja intenzivnu
investicijsku politiku i kontinuirani razvoj. »Prehrambeni segment je u današnje vrijeme vrlo
osjetljiva tema ãega smo svjesni u našem poduzeçu. Zato su naše investicije usmjerene na
implementaciju najsuvremenijih tehnologija
u procese proizvodnje ãime garantiramo konstantnu vrhunsku kvalitetu naših proizvoda«
naglasio je mr. sc. oec. Predrag Šegoviç, dr. vet.
med., direktor Perutnine Ptuj - Pipo âakovec i
dodao da je novom investicijom zaokružen domicilni vertikalno integrirani sustav proizvodnje Perutnininih proizvoda Made in Croatia.
Svi proizvodi robnih marki Poli i Perutnina
Ptuj proizvode se u vertikalno organiziranom
sustavu KSS (kvaliteta, sigurnost, sljedivost)
u okviru kojeg su pod strogim nadzorom svi
procesi i sirovine.
Nadzor zapoãinje veç kod proizvodnje krmne
smjese, nastavlja se kroz uzgoj kod kooperanata pa kroz sve procese proizvodnje. Od trenutka
kada proizvod napusti tehnološke linije pa sve
do polica u trgovinama, Perutnina Ptuj - Pipo
ima uspostavljen tzv. rashladni lanac u kojem
su proizvodi neprestano pod odgovarajuçim
temperaturnim režimom. »Samo tako možemo
našim potrošaãima ponuditi proizvode vrhunske kvalitete od polja do vilice« dodao je mr. sc.
oec. Predrag Šegoviç, dr. vet. med..
Važnost investicije potvrdio je i dr. Roman
Glaser, predsjednik Uprave i generalni direktor
Perutnine Ptuj koji je naglasio da çe vertikalno
organizirani lanci proizvodnje i ubuduçe biti
strateški prioritet Grupe Perutnina Ptuj na
svim tržištima. »Dva milijuna naših potrošaãa
svjesno je kvalitete naših proizvoda što svakodnevno dokazuju svojom kupnjom. Zbog
toga çe i daljnje investicije biti usmjerene
poboljšanju tehnologija proizvodnje kao i
svih procesa koji su na bilo koji naãin povezani s opskrbom na svim razinama« rekao je
dr. Roman Glaser i dodao da u u cjelovitom
sistemu nema manje važnih segmenata jer svi
zajedno tvore cjelinu - Grupu Perutnina Ptuj.
»Konstantno nadogra˜ujemo sve parametre
kvalitete. Potvrda su brojne nagrade dobivene
od zadovoljnih potrošaãa i struke.«
Nova vozila treça je velika investicija Perutnine Ptuj - Pipo âakovec u vrlo kratkom
razdoblju. Dva nova i moderna distributivna
centra u Zagrebu i Zadru, najsuvremenija
linija za pakiranje pileçeg mesa u kontroliranoj atmosferi i nova distributivna vozila,
zaokružila su modernizaciju distributivnog
lanca. Tako naši vjerni potrošaãi, i oni koji çe
to tek postati, s veçom suverenošçu mogu
kupovati svježe i marinirano pileçe meso te
prera˜evine od pileçeg mesa koje odlikuje
visoka kvaliteta i izvrstan okus.
erutnina Ptuj - Pipo âakovec je prvi
proizvo˜aã pileçeg mesa u široj regiji koji
je uveo tehnološku liniju za proizvodnju
pileçeg mesa u kontroliranoj atmosferi. Posebnu težinu inovativnoj investiciji daje ãinjenica
da takve linije nema nijedna država u široj regiji. Od polovice svibnja potrošaãi mogu kupiti
svježe, marinirano i zaãinjeno pileçe meso Perutnine Ptuj - Pipo s dužim rokom upotrebe u
novom egaliziranom pakiranju koje olakšava
kupovnu odluku. Naime, svi pakirani proizvodi do 1kg uvijek çe biti iste težine, primjereni
su za pripremu ukusnog i zdravog obroka npr.
ãetveroãlane obitelji. Sve proizvode nove linije
Perutnina Ptuj - Pipo tržištu nudi po cijeni za
komad, a ne više po kilogramu što je zasigurno
jedna od najvažnijih prednosti za potrošaãa.
Zbog svih prednosti koje donosi nova tehnološka linija proizvodnje pileçeg mesa u kontroliranoj atmosferi, novi proizvodi zamijenit çe
dosadašnja pakiranja, osim cijelih piliça, i unijeti svježinu na tržištu ponude zdravog, kvalitetnog, sigurnog i ukusnog pileçeg mesa.
»S novom investicijom u tehnološku liniju nastavljamo s aktivnom investicijskom politikom
i dinamiãnim procesom ispunjavanja želja i
oãekivanja potrošaãa« rekao je na konferenciji
za medije prilikom predstavljanja nove investicije direktor Perutnine Ptuj - Pipo âakovec
Predrag Šegoviç i dodao da nova linija donosi
prednosti, prije svega, za potrošaãe koji su bili i
prvi razlog realizacije investicije, ali i za Perutninu Ptuj - Pipo kojoj tehnološki napredak donosi
konkurentstku prednost i jaãanje tržne pozicije.
»Potrošaã je taj koji nas usmjerava u oblikovanju prehrambenih trendova, a mi kao odgovorni gospodarski subjekt moramo na zahtjeve tržišta odgovoriti na naãin najbolji za potrošaãa«
objasnio je direktor Predrag Šegoviç.
Nova investicija u potpunosti je komplementarna s postojeçim sustavom proizvodnje zdrave, sigurne i kvalitetne hrane u Perutnini Ptuj
- Pipo u okviru integriranih procesa i sustava
KSS (kvaliteta, sigurnost, sljedivost). U sustavu
KSS pod stalnom je kontrolom svaki postupak
proizvodnje od polja do vilice, a finalni proizvod
je proizvod Made in Croatia.
Investicija vrijedna gotovo milijun eura, s kvalitativnog aspekta, nadogradnja je i tehnološka
modernizacija postojeçih procesa proizvodnje i
za Perutninu Ptuj - Pipo âakovec to je komparativna prednost u segmentu pileçeg mesa.
Investicija u novu liniju za proizvodnju pileçeg
mesa u kontroliranoj atmosferi nastavak je
serije važnih investicija Perutnine Ptuj - Pipo
âakovec što je izuzetno znaãajno u trenutnom razdoblju globalne gospodarske recesije
i oãekivanja sporog oporavka gospodarstva.
Naime, prošle godine Perutnina Ptuj - Pipo âakovec završila je važnu investiciju u izgradnju
nove linije za proizvodnju Poli patea koja se
je pridružila omiljenom Poli snacku i izgradnji
novih i suvremenih distributivnih centara u
Zagrebu i Zadru, izuzetno važnih ãlanova distributivnog lanca hrvatskog poduzeça. U âakovcu vjeruju da çe i ove godine investicijska
politika Perutnine Ptuj - Pipo donijeti dobre
rezultate. Kako za poduzeçe tako i za sve veçi
broj svakodnevno zadovoljnih potrošaãa na
svim tržištima.
DONACIJA ŽUPANIJSKOJ BOLNICI âAKOVEC
Donacijom je Čakovečka bolnica
obnovila 40 godina staru aparaturu
Društvena odgovornost Perutnine Ptuj - Pipo Čakovec je kontinuirani proces.
e-mail: perutninar@perutnina.eu
27. svibnja Perutnina Ptuj - Pipo âakovec
je u duhu svoje dobro poznate društvene
odgovornosti danas Županijskoj bolnici âakovec donirala sredstva za kupnju potrebne
opreme. „Za nas su potrošaãi uvijek na prvom
mjestu. Ne samo kada za njih pripremamo
ukusne i prepoznatljive proizvode, nego i kad
im je potrebna pomoç“ istaknuo je prilikom
predaje donacije mr. sc. oec. Predrag Šegoviç,
dr. vet. med., direktor Perutnine Ptuj – Pipo
âakovec i dodao da je sretan što tvrtka može
pomoçi, posebno u ovim teškim vremenima
koje je obilježila ekonomska kriza. Dragutin
Kopasiç, dr. med., spec. anesteziolog, direktor
bolnice zahvalio se Perutnini Ptuj – Pipo âakovec na veç drugoj donaciji u vrlo kratkom
razdoblju. „Doniranim sredstvima çe Odjel
kirurgije Županijske bolnice âakovec nabaviti ure˜aj za blijedu stazu od vrhunskog
proizvo˜aãa u tom segmentu medicinske
opreme.“ Ure˜aj spada u red najmodernijih
ure˜aja u svom segmentu. Sadrži jednostavno upravljanje postavkama na LCD displeju,
moguçnost memoriranja postavki, samotestiranja postavki i provjere sustava, sigurnosni sustav, mobilnost i neovisnost o strujnoj
mreži uz bateriju koja traje do 36 sati.
„S obzirom na trend operativnih zahvata u
blijedoj stazi, naroãito traumatoloških, kao i
sve veçi broj paralelnih operativnih zahvata
ure˜aj je bio prijeko potreban. Ure˜aj nam
omoguçava izvo˜enje paralelnih zahvata u
blijedoj stazi i zamjenjuje ure˜aj star preko 40 godina koji smo do sada koristili, a
provo˜enje programa jednodnevne kirurgije
bit çe olakšano“ napomenuo je Robert Grudiç, dr.med.spec.kirurg. Blijeda staza znaãi
privremeno zaustavljanje protoka krvi u ruci
ili nozi na kojoj se obavlja operativni zahvat.
Omoguçava bolji prikaz operiranog dijela uz
znatno manji gubitak krvi. Osim za blijedu
stazu, i to kroz više kanala istovremeno, ima
i moguçnost blijede staze dvostrukom manžetom kojom se uvodi novi naãin intravenske
regionalne anestezije u Županijski bolnici
Ãakovec. Kod zahvata u reginalnoj anesteziji
nije potrebno uspavati pacijenta za vrijeme
operacije te se tako smanjuje rizik od same
operacije i omoguçava brži postoperativni
oporavak.
Uz donacije, Perutnina Ptuj – Pipo Ãakovec
nastavlja i svoju intenzivnu investicijsku
politiku. Nedugo završena investicija u liniju za pakiranje pileçeg mesa u kontroliranoj atmosferi, jedinstvena je u široj regiji.
U okviru investicijske politike su i sredstva
za izuzetnu društvenu odgovornost. Tako
je posljednih godina realizirano više donacija i sponzorstava sportskim klubovima, a
Perutnina Ptuj – Pipo ukljuãila se i u brojne humanitarne akcije ako što su ure˜enje
djeãjeg igrališta u vrtiçima, potpora ultramaratonskom humanitarnom biciklizmu i
dvije donacije Županijskoj bolnici Ãakovec
kojima je pridonijela boljoj zdravstvenoj
skrbi u regiji.
želodãno ãrevesnega sistema z mikrofloro je pomembna stopnja za stimuliranje in razvoj sistema imunosti.
Dve osnovni funkciji
Zanimivosti
iz sveta
e-mail: vladimir.strelec@perutnina.eu
KAJ VZETI V ZAKUP
V PREHRANI PERUTNINE
Z
a razumevanje želodãno ãrevesne
anatomije, fiziologije in funkcioniranja rasti pišãanca je kritiãno za
hrepenenje za optimalno prehrambeno
uãinkovitost. Diskutirali bomo o novem
razumevanju glede uporabe mešanice sušene butiratne kisline, kratko in
srednje dolgih mastnih kislinah in rastlinskih ekstraktih za ciljane ãrevesne
probleme (izzive) pri perutnini.
12
Pri perutnini v ranem razvoju ãrevesnega
sistema je upoštevajoã najveãja stopnja
za ãasa življenjana doseãi objektivna
priãakovanja in maksimalen ekonomski
uãinek. V najbližjem ãasu po izvalitvi
so pomebne spremenbe ki se zgodijo
v fiziološkem in v funkcionalnem delu
želodãno ãrevesnem traktu pišãanca,
katere lahko povežemo tudi z nekaterimi organi kot so jetra in limfoidna tkiva. V obsegu in masi tankega ãrevesja
in slepih ãreves se dviguje za pet krat
veã ãasa kot pri drugih organih in dosega maksimalna relativna rast za 6-10
dni po izvalitvi. ârevesne resice kripte
in enterociti se življensko razvijajo veliko bolj dosežejo relativen nivo rasti že
po 48 urah po izvalitvi. V navzoãnosti
krme ( nutrientov) se razvija veliko bolj
da doseže relativno rast na nivo po 48
urah po izvalitvi V prisotnosti krme se
razvojno dviguje tako v kratkoãasno in
dolgoãasno se višajo storitve.
Vloga mikrobiotikov
Hitri razvoj želodãno ãrevesnega sistema je stimuliran z ustanovitvijo aktivne
mikrobiološke populacije. Kakorkoli še ni
popolnima jasno kaj precizno vpliva na
mikrobiološko floro in kaj so relativni
fermentacijski proizvodi. Generalna je
domevna relativna povezava med simbiozo vendar je možno nadomestilo za
nekatere nutriente med njimi za razvoj
tkiv. V kratki ãasovni dobi je potreben
substrat za razvoj mikrobiološke razvoja
je relativno kot se ve, vendar ni popolnoma jasno kaj so esencialne potrebe in
kaj so potrebni nutrienti , ki so potrebni
za direktno oskrbo želodãno ãrevesnega
sistema. Po izvalitvena kolonizacija
ârevesje je kljuãni organ za izvrševanje
dveh osnovnih funkcij. Najprej je vmesna ploskev med presnovo hrane in krvno cirkulacijo saj preko cirkulacije krvi
prenaša hranila do celic in za rast organizmov. Drugiã pa je ãrevesje domaãin
za ãrevesno mikrofloro, kar je pomembno za dobro vzdrževanje ãrevesnega
zdravja, vendar se lahko pojavijo številni problemi ãe se pojavijo potencialne
patogene bakterije preko meje preko
kvalitetnih bakterij. Uãinkovitost presnovne funkcije se lahko spremeni ob
želodãnem pH, vsebnosti in tipu proizvodnje encimov, želodãni mnogostranski sekreti, proizvodi fermentacije
in celotna mikrobiološka izravnava.
Vseeno za kondicijsko vzdrževanje
zdravja ãrevesja, ki kliãe k disbacteriozi
se velikokrat pojavlja pri perutninarstvu
danes. Pogostost kliniãnih simptomov
je v tem, da se vprašujemo in odprto
se zmanjšuje koncentracija ãrevesnih
vsebin, ãrevesje se napihuje, velikokrat
se vname, dobi vodeni spenjen ãrevesni
sok, slabšo prebavljivost krmnih delcev
do konca želodãnega in ãrevesnega
sistema in sprememba barve in vsebine ãrevesja. Ta zdravstveni problem
ãrevesja ima veã vzrokov in najveãkrat
povzroãa zniževanje telesne mase,
povišuje konverzijo krme in generalno povzroãa nižje uãinke reje, kar ima
za posledico v številnih ekonomskih
slabosti pri proizvajalcih perutnine.
Poslediãno so to zootehniãne pomanjkljivosti, dosežejo se nižji finanãni dohodki saj je slabša kondicija stelje, ki jo
je potrebno nadomestiti.
Nekrotični enteritis
âeprav je Clostrdium perfringens – tip
A najbolj pogosto odkritje v želodãno
ãrevesnem sistemu pri zdravju perutnine
je razvoj nekrotiãnega enteritisa odvisen
od predispozicijskih faktorjev od katerih
sta najpomembnejša dva ki povzroãata
spremembe na sluznici povzroãeni od
kokcidialnih patogenskih deležev in krma
ki vsebuje visoke vsebnosti beljakovin.
Proteolitiãni encimi igrajo pomembno
vlogo pri zgodnjem pojavu ãrevesnih
lezij. Zadnje ãase se pojavlja neobiãajen
toksin, net B, ki se identificira kot
C.perfringens. Izgleda kot da je ta toksin najpomembnejši ko se vkljuãuje
nekrotiãni enteritis. Domala devet sevovj od C. perfringensa je bilo izoliranih pri zdravju perutnine in domala
vsak izolat od bolanih pišãancev je vseboval gene za ta toksin.
številke 2 navzgor se doloãi kot pozitivne na nekrotiãni enteritis.
âe bi menili, da samo nekateri sevi lahko povzroãajo bolezni v takih odstotkih
kot so sevi v hlevu perutnine se pojavljajo tudi drugi življenski faktorji ki
vkljuãujejo nekrotiãni enteritis.
Doseženi rezultati kažejo na lezije v skupinah pišãancev brez dodatkov in brez
kokcidij. Živali prejemajo pri skupnem delovanju pri tretmanih je bilo 50% lezij , saj
je bilo statistiãno signifikantno kjer so bile
tretirane živali z 500g/t ali pa z 1000g/t.
Jakost lezij pa je bil linearno odvisen od za
16% in 8% od dodatka kisline.
Lezije
V številnih študijah na Univerzi v Gentu
v Belgiji so raziskovali vpliv sušene butiratne kisline, SCFA; MCFA in rastlinski
izvleãki na pojav nekrotiãnega enteritisa pri brojlerskih pišãancih. Pet skupin
po 25 pišãancev brojlerjev Ross 308 je
bilo krmljenih z pšeniãno – riževo prehrano ( 43% in 7.5% ), in sojo kot beljakovinski vir. Vakcina Gumboroje bila
dana v pitno vodo v vse skupine 18 dan
starosti. Od 19 dneva dalje pa je bil pri
nekaterih skupinah zamenjan vir proteinov z ribjo moko (30%). Vse skupine pa
so dobivale oralno iz plastiãnih posodic
3 krat na dan po 4108 cfu C. perfrigens
in sicer 19. 20. 21 in 22 dan. Prav tako
Brez problema mokre stelje
Nekrotiãni enteritis se je pojavljal in
vivo koncem leta 2008. V dveh hlevih
po 4400 težkih pišãancih brojlerjih naravne reje so se pojavili problemi z enteritisom, ki je bil povzroãen s Clostridium Perfrigens pri starosti 3-4 tedne,
pojavom mokre stelje, neuniformirano
telesno maso, povišano mortalnostjo
in neenakomerno obarvanostjo kože.
Pišãanci v enem od hlevov so bili kontrola z normalno prehrano, medtem ko
so pišãanci v drugem hlevu prejemali
normalno hrano dopolnjeno pri starterju od 1-28 dneva z 500g/t Sanacora in pri groverju od 29 – 53 dneva z
250 g/t Sanacora. Po 84 dnevu trajanja
so 20 dan vse živali, razen ene skupine
pri kontrolni skupini dobile oralno po
10 doz Paracoxa- 5 tm. Na 23, 24 in 25
dan starosti je bilo po 8 živali iz vsake
skupine evtanaziranih z intravenozno
injekcijo s toksinom T61 (Intervet). Jakost lezij nekrotiãnega enteritisa je bila
ocenjena po Keyburnu e tal (2006), in
sicer: 0 = ni velikih lezij, 1= zamašena
ãrevesna mukoza, 2 = mali otoãki nekroze ali ulceracija ( 1-5 otoãkov) 3 =
otoãki nekroze ali ulceracija ( 6 – 15
otoãkov), 4 = otoãki nekroze ali ulceracija (16 ali veã otoãkov), 5 = plaki
ali 2-3 cm dolge nekroze, 6 = Difuzna
nekroza tipiãna za polja. Jakost lezij od
poizkusa so dobili pri poskusni skupini
nižjo mortalnost, boljšo kondicijo stelje, povišano telesno maso ( poskusna
skupina 2.2 kg, testna skupina 2.3 kg ).
Zaključek
Intervencije v prehrani, ki jih doloãajo
esencialna ( življensko potrebna) hranila,
in kondicija v ãrevesju da pospešijo delovanja v ãrevesju in ustanavljajo simbiozo
med mikrofloro in množico pri živalih kot
del rutiniranega programa hranjenja.
Vir: Koen Schwarzer Head of Technical Cometee, Nutri-Ad. Belgium, Wourld Poultry, No
11,Volume 25, 2009
DRUŠT VO UPOKOJENCEV PERUTNINA PTUJ
Pol leta za nami,
pred nami so novi izzivi
Lojze Cajnko
T
akoj, ko smo na obãnem zboru
potrdili program dela za letošnje
leto, smo se že v marcu podali na prvi društveni izlet. Malce smo
pokukali k našim sosedom na Madžarsko, se popeljali po naši lepi Prlekiji in
zakljuãili z ogledom obnovljene vinske
kleti v Ormožu.
nas gostitelji popeljali po naši lepi Dravi. Med plovbo so razdrli mnogo katero
šalo, pritegnili so še muzikanti, vmes pa
nas postregli s flosarsko malico. Seveda
pa tudi brez flosarskega krsta ni šlo. Bil
sem resniãno moker. Sledila je še »flosarska poroka« in zdelo se je, da je ãas kar
prehitro tekel.
Ko se je malce ogrelo, smo se v zaãetku
maja podali na Koroško. Najprej smo si
v Muti ogledali muzej kovaštva in gasilski muzej, za tem pa so nas v Gortini že
ãakali splavarji na Dravi ali flosarji, kot se
sami poimenujejo.
Konec maja in v zaãetku junija se je skupina naših ãlanov odpravila za teden dni
izpostavljat soncu na plaži hotela Delfin
v Izoli. Pa se je sonce poigralo z nami
in smo doživeli veã neviht in dežja kot
sonca. Druženje pa je bilo prijetno in to
je tisto, za kar se tako radi sreãujemo.
Nihãe ni bil razoãaran za voljo ne najbolj
prijaznega vremena. Ko smo se vraãali
smo se navsezadnje le krepko znojili pod
žareãim soncem.
Prijazno so nas sprejeli, nam prikazali
pripravo lesa za gradnjo splava, flosarske frajle pa so nas že vabile na splav.
Ob prijetnem zabavnem programu so
Junij je vsako leto rezerviran – po oddaljenosti - najzahtevnejšemu izletu. Tokrat
smo se odpravili na Idrijsko.
Najprej smo se ustavili ob izjemno zanimivem, ãeprav majhnem, Divjem jezeru.
Divje je najbrž dobilo ime po tem, ker
je dokaj nevarno, saj je vidnega le del,
veãina se ga skriva pod skalovjem in jezero še vedno ni v celoti raziskano. Zanimivo je tudi po tem, da iz jezera izteka
najkrajša slovenska reka Jezernica, ki se
že po 55 metrih izliva v Idrijco.
Sledil je ogled muzeja 500-letnega rudarjenja živega srebra in razstavo Idrijska
ãipka. Muzej in še zlasti ãipke so resniãno
paša za oãi. Nadaljevali smo z ogledom
kamšta, kjer je na ogled najveãje leseno
kolo na vodni pogon v Evropi in ki je slu-
žilo za pogon vodnih ãrpalk v rudniku. Z
zanimanjem smo si ogledali še obnovljeno Partizansko bolnico Franja v Dolenjih
Novakih, katero je pred ãasom uniãilo
neurje. Resniãno so jo lepo uredili, tudi
dostop je lažji, ni pa možno nadomestiti
avtentiãnosti.
V tem ãasu smo sodelovali tudi v aktivnostih Pokrajinske zveze DU Spodnje
Podravje in Zveze društev upokojencev
Slovenije, pripravljamo pa se že na sodelovanje v aktivnostih drugega polletja. Program ste ãlani društva prejeli
po pošti. Torej pridružite se nam upokojeni Perutninarji, tako ãlani, kot ne
ãlani, ãe se imate voljo vãlaniti. Na voljo smo vam vsak 1. ãetrtek v mesecu
med 10. in 12. uro v poslovnem centru
Perutnine.
13
REKREATIVNO-ŠPORTNE AK TIVNOS TI
10. Športne Igre Sindikata KŽI Slovenije
V Rakičanu so bile 12. junija 2010 organizirane Športne igre sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije,
pod generalnim pokroviteljstvom Skupine Panvita. Iger smo seudeležili tudi člani ZSSS sindikata KŽI Slovenije
iz Perutnine Ptuj d.d..
e-mail: marjan.vindis@perutnina.eu
Sodelovali smo v sledeãih disciplinah:
• mali nogomet,
• pikado - ženske in moški,
• kros - ženske in moški,
• vleãenju vrvi - ženske in moški
• namizni tenis - ženske in moški.
Uvrstitve po posameznih disciplinah:
Pikado
- ženske /4. mesto
- moški /6. mesto
Kros
- ženske /5. mesto
- moški /2. mesto
Vleãenje vrvi - ženske /1. mesto
- moški / 3. mesto
V skupni razvrstitvi za prehodni pokal smo
dosegli tretje mesto.
Šahovski dvoboj Perutnina : Talum
boris.zlender@perutnina.eu
V
športnem parku Apaãe so se na tradicionalnem sreãanju, že tretjiã po vrsti,
pomerili šahisti Taluma in Perutnine. Dvoboj je bil odigran na 14 deskah
dvokrožno, z igralnim ãasom 2 x 15 minut na partijo. Rezultatsko so bili tokrat
uspešnejši gostitelji in zmagali z izidom 16,5 : 11,5. Skupni izid je tako sedaj
izenaãen, po ena zmaga za vsako ekipo in en neodloãen rezultat. Vsi udeleženci so
odigrali še turnir posameznikov in na ta naãin zaokrožili prijeten šahovski dogodek.
Šahovska ekipa Perutnine /od leve proti desni
-prva vrsta: Jernej Ciglar, Branislav Tošiã,
Klemen Janžekoviã, Veliu Kudret; druga vrsta:
Branko Orešek, Boris Žlender, Andrej Peršuh,
Leon Selišek, Jože Kopše, Igor Iljaž, Tomo Vrabiã,
Branko Sedlašek, Darko Dominko,
Martin Skledar
V imenu konference sindikata Perutnine
Ptuj d.d. in vseh udeležencev 10. športnih
iger sindikata kmetijstva in živilske
industrije Slovenije v Rakiãanu iz Perutnine
Ptuj d.d., se zahvaljujemo Upravi Perutnine
Ptuj, da so nam omogoãili udeležbo
na igrah, tako s finanãno donacijo kot
majicami ter kapami Perutnine Ptuj.
Športne igre so lepa priložnost za druženje
vseh zaposlenih v naši dejavnosti na nivoju
države, za izmenjavo mnenj in izkušenj ter
prijetno zabavo ob glasbi in plesu.
Ob prijetnem druženju je ãas prehitro
minil in obljubili smo, da se naslednje leto
ponovno sreãamo v še veãjem številu, na11.
športnih igrah SKŽI Slovenije.
Kilometri užitkov!
Letališče Moškanjci pri Ptuju,
4. september 2010
14
Prvo soboto v septembru se nam pridružite pri vrtenju pedal na Poli maratonu!
Tudi tokrat se dobimo na letališãu Moškanjci, od tam pa krenemo na eno izmed treh
krožnih poti:
•
Poli snack, dolžine 4 km, kamor pripeljite najmlajše,
•
Mini poli maraton, dolžine 30 km, ki je še posebej primeren za družine in tiste s
slabšo kondicijsko pripravljenostjo,
•
Maxi poli maraton z 62 kilometri pa bo zanimiv predvsem tistim z boljšo kondicijsko pripravljenostjo.
Mini in Maxi Poli maratonci se bomo podali na preizkušnjo ob 11.00 uri, malãki
pa ob 11:30 uri. Z nami bodo kolesarili ãlani Kolesarskega društva Perutnina Ptuj. Na
cilju, kamor bomo prispeli med 13.00 in 15.00 uro, nas bodo priãakale kulinariãne
dobrote in zanimiv družabni program: Ptujski pihalni orkester, svojo opremo nam
bodo predstavili policisti, ãlani društva Dimek, Rovtarji in Kamniãani starodavna
kolesa in oblaãila, znana štajerska avtohiša pa svoj vozni park. Dolgãas ne bo niti
najmlajšim, ki jih bosta na maraton pospremila Juhi in slonãek Perutnine Ptuj. Skozi
cel dan se bodo lahko zabavali na delavnicah z animatorji društva Juhuhu in skakali
na dveh napihljivih gradovih.
Kolesarji bomo tudi nagrajeni; odrasli dobimo nahrbtnik, otroci odsevni
brezrokavnik, osvežilne napitke med kolesarjenjem, sodelovanje v nagradnem
žrebanju in brezplaãen servis kolesa pred startom. Bogate nagrade dobijo tudi po
tri najštevilãnejše družine in ekipe ter po dva najstarejša in najmlajša udeleženca.
Prijavite se lahko na obiãajnih mestih.
Se vidimo ob sprošãenem druženju 4. septembra na letališãu Moškanjci!
4 km
m z majhnimi otroki.
Priporočamo družina
ležence popelje
Proga najmlajše ude
kanjce
od prizorišča skozi Moš
Ob~ina Sv.Andraž
Ob~ina
Trnovska vas
Ob~ina Jur{inci
30 km
m
Priporočamo družina
s slabšo
z otroki in kolesarjem
jenostjo.
kondicijsko pripravl
Ob~ina
Destrnik
62 km
Ob~ina Dornava
JUHI - maskota {portne {ole JUHUHU,
ki bo popeljal najmlaj{e kolesarje
po Poli Snack trasi.
Ob~ina Ptuj
Ob~ina Gori{nica
www.polimaraton.si
KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ
KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ
Državno prvenstvo
kolesarjev
Dirka po Srbiji
Ptuj je v nedeljo 27. junija v prečudovitem sončnem vremenu
gostil že 19. državno prvenstvo v kolesarstvu. Že šestič
so se najboljši slovenski kolesarji za naslov najboljšega
v državi merili v najstarejšem slovenskem mestu.
e-mail: perutninar@perutnina.eu
Mugerli skupno drugi, Marinu zelena majica.
sprememb na vrhu. Marin je utrdil svoje
vodstvo v toãkovanju za zeleno majico,
Mugerli pa je s štirimi bonifikacijskimi
sekundami, ki jih je dobil na leteãih ciljih,
mirneje pripeljal v cilj zadnje etape.
e-mail: perutninar@perutnina.eu
Matej Mugerli:» Z nekaj veã sreãe na tej
dirki in tistega nepotrebnega zaostanka
v ãetrti etapi, bi se lahko dirka obrnila v
našo prid. Ampak je tudi tako dobro. Dokazali smo, da smo dobri in da lahko posegamo po najvišjih mestih, edina škoda
je le to, da tega nismo mogli pokazati na
Dirki Po Sloveniji«
O
dbor za cestno kolesarstvo in
organizatorji, še posebej pa direktor
ptujskega kolesarskega kluba
Rene Glavnik, so se zavzeli, da na dirki
nastopijo tudi najboljši hrvaški kolesarji in
tako je nedeljska dirka na Ptuju štela tudi
za hrvaško državno prvenstvo v cestnem
kolesarstvu. Prvenstvo je potekalo kar v
osmih kategorijah, kar je bil tehniãno zelo
zahteven zalogaj za organizatorje, ki pa
so prvenstvo dejansko izpeljali brezhibno.
Še veã, verjetno gre celo za najbolje
organizirano državno prvenstvo do sedaj, s
ãimer so se strinjali številni kolesarji.
Najzanimivejša je bila nedvomno dirka
ãlanov »Elite«, v kateri je prepriãljivo
slavil 37- letni Gorazd Štangelj, sicer ãlan
Astane. Na tehniãno zahtevni krožni dirki
po Ptuju in okolici so kolesarji morali
prevoziti 177 kilometrov. Drugi je bil Matej
Gnezda, tretji Blaž Furdi, odliãen ãetrti pa
Ptujãan Matej Marin. Prav tretjeuvršãeni
Blaž Furdi je najbolj buril duhove, saj je
nastopal v kategoriji mlajših ãlanov, zato
se bo ekipa Perutnine Ptuj pritožila, saj je
mnenja da so pravila UCI-ja jasna in lahko
tekmovalec nastopa le v eni kategoriji. Tako
bi po njihovem mnenju 3. mesto in najnižja
stopniãka morala pripasti Mateju Marinu.
Ta si za prikazano zasluži vse ãestitke, saj
mu teren, ki je bil precej razgiban, naj ne bi
ustrezal preveã, vendar pa je 30- letnik še
enkrat veã dokazal da je iz pravega testa in
pravi vodja ekipe Perutnine Ptuj.
Direktor Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj
Rene Glavnik je bil po dirki zelo izãrpen:
»Državno prvenstvo se je za slovensko
kolesarstvo izkazalo za zelo pozitivno.
Zbrani so bili namreã vsi najboljši slovenski
kolesarji ta hip, z izjemo Janeza Brajkoviãa.
Dirko so popestrili tudi Hrvati, ki so z
našim dovoljenjem izpeljali tudi državno
prvenstvo, za kar so nam izrekli posebno
zahvalo. Razplet dirke je bil zelo ugoden
za kolesarje Perutnine Ptuj. Zelo sem
zadovoljen z Marinom, ki je priãakovanja
pred dirko krepko presegel. Naša favorita
sta sicer bila Vreãer in Mugerli, vendar so
tekmeci na njiju dobro pazili. Zahvala za
odliãno organizirano dirko gre seveda tudi
ptujski policiji in pa nepogrešljivim ãlanom
PGD Grajena s katerimi že dolgo sodelujemo
in svoj posel dejansko obvladajo. Vse
skupaj nakazuje, da je ekipa Perutnine Ptuj
ponovno v vzponu. Vendar se s tem ne
bomo zadovoljili, ampak gledamo že tudi
naprej. Do konca te sezone nas ãaka še nekaj
dirk doma in v tujini. V ekipi potrebujemo
še dva morda tri kolesarje, ki pa se bodo
morali vpeljati v naš koncept dela. Le trdo
delo in korektna osebnost prinašata dober
rezultat. Mi smo dokazali da se da tudi v
svetovni gospodarski krizi, ki ni obšla niti
nas, narediti dober rezultat.«
Rezultati cestnega prvenstva
Slovenije, člani Elite, 177 km:
1. Gorazd Štangelj (Astana),
2. Gnezda Matej (Adria Mobil),
3. Matej Marin (Perutnina Ptuj),
4. Jure Golãer (De Rosa-Stac Plastic)
…
Rezultati ostalih kategorij:
Mlajši ãlani A, 177 km:
1. Blaž Furdi (Sava Kranj) …
5. Matias Kumar (Perutnina Ptuj);
Mladinci, 95 km:
1. Andrej Rajšp (TBP Lenart),
12. Blaž Zelenko (Perutnina Ptuj);
Mlajši mladinci, 60 km:
1. Matej Mohoriã (Sava Kranj),
15. Tomi Jerenko,
16. Matic Širec ( oba Perutnina Ptuj);
Ženske , 60 km:
1. Polona Batagelj (Bizkaia-Durango);
Deãki A, 36 km:
1. Kristjan Komar (HIT Casinos),
3. Mitja Serdinšek,
5. Manuel Bedenik,
10. Alen Plajnšek (vsi Perutnina Ptuj);
Deãki B, 25 km:
1. Žan Leviãnik (Radenska KD Življenje),
7. Aleš Korpar,
10. Sebastjan Pajnkiher
(oba Perutnina Ptuj);
Deãki C, 13 km:
1. Martin Lavriã (Radenska KD Življenje),
4. Luka Sagadin (Perutnina Ptuj).
Že tako marljivi in prizadevni organizatorji
so se izkazali še z eno potezo: na slovesni
podelitvi priznanj so pokale podelili tudi
najboljšim trem iz prvega DP v samostojni
Sloveniji. Spomnimo; leta 1992 so na
stopniãkah stali: zmagovalec Valter Bonãa,
drugi Brane Ugrenoviã in tretji Sandi Papež.
Ta sijajna gesta je zelo pozitivno presenetila
omenjene tri kolesarje (in tudi vse ostale
prisotne), kolesarski klub Perutnina Ptuj
pa si je s tem prav gotovo pridobil še nekaj
dodatnih simpatij med udeleženci.
N
a tradicionalni 50. Kolesarski dirki
Po Srbiji, je ekipa Perutnine Ptuj,
kljub izgubljeni rumeni majici, zadovoljna s prikazanim. Skupno drugo mesto
in zmaga v 5. Etapi Mateja Mugerlija,
obleãena rumena majica in drugo mesto
v ãetrti etapi Roberta Vreãerja ter osvojena zelena majica Mateja Marina. Tudi
ostali ãlani ekipe Tomaž Bauman, Marcel
Ternovšek in Dejan Bajt, so s požrtvovalnim delom prispevali k uspehom ekipe.
Zadnja etapa, kot po navadi ni prinesla
15
SVEŽINA, OKUS IN KAKOVOS T PERUTNINE PTUJ
Šampionski pohod
Sedem šampionov, osem zlatih, dve srebrni medalji in posebni priznanji za inovatorstvo in varna živila.
e-mail: perutninar@perutnina.eu
P
erutnina Ptuj je tudi na letošnjem 31. mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov
v Gornji Radgoni, ki ga vsako leto
organizirajo pred najveãjim slovenskim agroživilskim sejmom AGRA,
suvereno prepriãala z okusom, svežino in kakovostjo.
Novi šampioni kakovosti
• Kolekcija pišãanãjega mesa za gril
• Pišãanãja obara
• Lahki Poli
• Peãena pišãanãja krilca
• Panirani pišãanãji file
• Pišãanãja jetrna pašteta
• Naravni pišãanãji zrezek
16
Zlate medalje
• POLI snack
• Panirana pišãanãja krila
• Slim&fit prekajen pišãanãji file
• Pišãanãji fingersi
• Panirani pišãanãji file brez glutena
• Panirani mini fingersi brez glutena
Kakovostni primat smo ponovno
dokazali s celo vrsto živil, ki so poleg drugih pomembnih in prestižnih
odlikovanj za kakovost prejeli kar
sedem šampionov kakovosti, posebno priznanje za inovatorstvo in
posebno priznanje za varna živila.
Tako so tudi letošnja kakovostna,
varna in zdrava živila, po katerih
vsakodnevno na vseh naših trgih
poseže približno dva milijona zadovoljnih potrošnikov, spet dokaz
kontinuirane politike kakovosti, ki
jo Perutnina Ptuj dokazuje najprej
pred potrošniki in pa tudi pred
stroko.
»Ustvarili smo sistem, v katerem
pridelujemo vrhunsko hrano, s katero zadovoljujemo potrebe in želje potrošnikov po hrani, prilagojeni današnjemu naãinu življenja,
zahtevam sodobne nutricionistike
in dovršenemu okusu po svežem
in zdravem,« je povedal dr. Roman
Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, ki je
za dosežene uspehe ãestital vsem
perutninarjem, posebej pa tehnologom mesnih industrij in njihovim
sodelavcem.
Srebrne medalje
• POLI
• POLI paté
• Slimfitka
• Piknik klobasice
• Dimljene puranje prsi
• Slim&fil puranji šink
• Piknik klobasice hot
• Pišãanãja hrenovka v naravnem ovoju
Živila Perutnine Ptuj tako odražajo
našo strategijo, vizijo in poslanstvo,
v okviru katerih zagotavljamo le
najboljše za naše potrošnike, hkrati
pa stremimo, da bi že tako vrhunsko
kakovost še izboljšali.
Na ocenjevanju je sodelovalo 31
pridelovalcev, komisija pa je ocenila
235 prijavljenih živil.
Posebno priznanje
za inovatorstvo
Posebno priznanje
za varne mesnine
Perutninina živila so prejela kar
sedem šampionskih nazivov, osem
zlatih in šest srebrnih medalj za kakovost.
âASOPIS SKUPINE PERUTNINA PTUJ. Glavni in odgovorni urednik: JOCO
TARBUK. Uredniški odbor. MARTIN BERDEN, BRIGITA SELINŠEK, ALENKA
BRGLEZ, IRENA BRGLEZ, ALEKSANDER FARAZIN, VLASTA JEZA, RAHELA JURŠIâ CIZERL, TINA VUKASOVIâ, TANJA ŠMIGOC SENâAR, VERA ŠMIGOC, MILENA VALANT MAJCEN,
BOJAN VILâNIK, SONJA ŽIBRAT. Uredništvo: PERUTNINA PTUJ d.d. www.perutnina.com, PERUTNINAR,
Potrãeva cesta 10. 2250 PTUJ. e-mail: perutninar@perutnina.si. Oblikovanje in tehniãno urejanje: BOJAN
VILâNIK, Perutnina Ptuj d.d., Marketing. Zasnova in integralno komuniciranje: Di@log co., Slovenska cesta
54, 1000 Ljubljana, www.dialog-si.net, e- mail: branko.vodusek@dialog-si.net, Fotoliti in prelom: REPRO
STUDIO LESJAK, PTUJ. Foto: L. MAJNINGER. Tisk: Ptujska tiskarna d.o.o., Zagrebška 46/a, 2250 Ptuj. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Na osnovi 25. ãlena Zakona o davku na dodano vredost, UL RS št. 89/98,
je ãasopis PERUTNINAR uvršãen med proizvode od katerih se obraãunava in plaãuje ustrezni davek. PERUTNINAR je vpisan v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1392.