1. No category

oktober
2015
Črna maša Black Mass
ZDA, 2015, DCP, barvni, 122 minut
režija Scott Cooper
scenarij Mark Mallouk in Jez
Butterworth po knjigi Dicka Lehra in
Gerarda O'Neilla
fotografija Masanobu Takayanagi igrajo Johnny Depp, Joel Edgerton,
Benedict Cumberbatch, Kevin Bacon,
Jesse Plemons, Peter Sarsgaard, Dakota
Johnson, Corey Stoll
festivali, nagrade Benetke. Telluride.
Toronto.
distribucija Blitz Film & Video
Distribution
Južni Boston, sedemdeseta leta. Agent
FBI John Connolly se poveže s prijateljem iz otroštva, irskim mafijcem
Jimmyjem Bulgerjem, in ga pregovori
v sodelovanje: v zameno za informacije,
ki mu bodo pomagale stopiti na prste
njunemu skupnemu sovražniku, italijanski mafiji, mu ponuja popolno zaščito. A
Connolly se ne zaveda, da je podpisal
pogodbo s hudičem in Bulgerju omogočil, da pod policijsko zaščito okrepi
svojo moč ter postane eden najbolj
zloglasnih in neusmiljenih gangsterjev
v zgodovini Bostona.
Po resničnih dogodkih posneta gangsterijada o nesveti zvezi med ambicioznim agentom FBI in prvim
možem bostonske irske mafije z
neprepoznavnim Johnnyjem Deppom
v vlogi hladnokrvnega, okrutnega
mafijskega šefa Jamesa »Whiteyja«
Bulgerja.
»Privlači me globoko tragično in globoko
človeško in ta film mi je ponudil oboje.
Po naravi je skoraj shakespearejanski
od
15. oktobra
in obravnava teme, ki jih rad raziskujem:
korupcijo, prevaro in prevzetnost, vse
skupaj zapakirano v zgodbo, v katero
sem zagrebel z velikim zanimanjem. /.../
Resnica o Jamesu 'Whiteyju' Bulgerju,
njegovem bratu Billyju in njunem prijatelju iz otroštva Johnu Connollyju je ponujala večje pripovedno razkošje in bila veliko bolj čudna od fikcije. Na koncu sem
spoznal, da pravi izziv ni bil doseči, da bi
moj film primerjali z mnogimi sijajnimi
kriminalkami, ki so močno vplivale name,
ampak da bi ga primerjali s čudovitimi
človeškimi filmi, ki so me navdihovali. Niti
najmanj me ni zanimalo, da bi v filmu prikazal svet, v katerem so kriminalci tudi
ljudje, zelo pa me je zanimalo dramatizirati svet, v katerem so ljudje slučajno
tudi kriminalci.«
- Scott Cooper
Scott Cooper je študiral igro na slovitem Lee Strasberg Theatre and Film
Institute v New Yorku in sprva delal kot
igralec. Leta 2009 je posnel svoj celovečerni prvenec Noro srce, ki je glavnemu igralcu Jeffu Bridgesu prinesel
tako oskarja kot zlati globus, film pa je
bil tudi sicer večkrat nagrajen. Sledil je
kriminalni triler Jeklena pravica (2013),
Črna maša pa je Cooperjev tretji celovečerec.
»/…/ tudi če je hipnotična igra Johnnyja
Deppa /…/ glavna draž Črne maše, pa to
trezno, obsežno, globoko prevzemajočo oživitev Bulgerjevega južnobostonskega fevda in
njegovega kompleksnega odnosa z agentom
FBI Johnom Connollyjem, ki ga nič manj
impresivno odigra Joel Edgerton, odlikuje še
marsikaj drugega. Film je videti kot iz sedemdesetih in s svojim namerno zadržanim retro
slogom učinkuje kot nekakšna anti-Dvojna
igra (The Departed). Zato se zna zgoditi,
da tisti del publike, ki v multiplekse zahaja predvsem na zmenke, zanj ne bo pokazal
večjega zanimanja, zreli, kakovostnega filma
lačni redni obiskovalci kinematografov pa
bi morali trumoma planiti na eno prvih resnih, po nagradah dišečih atrakcij te jeseni.«
- Scott Foundas, Variety
»O Bulgerjih, še zlasti o Whiteyju, je bilo
napisanih že na ducate knjig. In Črna maša
ni ne prvi in najverjetneje tudi ne zadnji film,
ki se je lotil te legende. /.../ Nicholsonova
različica Whiteyja Bulgerja iz Scorsesejeve
Dvojne igre je brez dvoma najbolj zabavna
/.../, tista, ki jo je odigral Pete Postlethwaite
v Affleckovem Mestu, najbolj zlovešča /.../,
Deppova pa najbrž najbolj realistična.«
- Charles McGrath, The New York Times
»To je sekularna, pesimistična pripoved o
tem, kako korupcija redi gangsterje kot mikrobe v petrijevki, zrežirana in odigrana pa je
z neverjetno samozavestjo in zanosom.«
- Peter Bradshaw, The Guardian
Kamenje v mojih žepih
Rocks in My Pockets
Latvija/ZDA, 2014, DCP, barvni, 88 minut
režija, scenarij, animacija, glas,
produkcija Signe Baumane
festivali, nagrade Nagrada
ekumenske žirije (posebna omemba),
nagrada FIPRESCI – Karlovi Vari.
Najboljši animirani celovečerec
– Latvijski nacionalni filmski festival.
Najboljši celovečerec – 2ANNAS, Riga.
Annecy. Animateka.
distribucija Društvo za oživljanje
zgodbe 2 koluta
Latvija, pozna dvajseta. Lepa, izobražena, velikih upov za prihodnost polna
Anna se poroči s trideset let starejšim
avanturističnim podjetnikom. A s poroko pride ljubosumje in mož Anno skrije
v gozd, daleč proč od poželjivih moških
pogledov, kjer mu rodi osem otrok. Ko
družino prizadene gospodarska kriza,
ostaja Anna trden steber: otroke uči
preživetja v naravi, iz doline tovori vodo
za živino in odira zajce za novo gospodo. Toda nekaj v njej je hudo narobe ...
Neposredna, globoko osebna, a tudi
družbenokritična animirana pripoved,
v kateri Signe Baumane, oborožena z
ironijo, humorjem in divjo ustvarjalnostjo, raziskuje svoj psihološki DNK,
da bi našla vir norosti, s katero se
spopadajo ženske v njeni družini.
»Kamenje v mojih žepih bi lahko opisala
kot 'smešen film o depresiji'. No, morda
ni ravno čista komedija, a je poln ironije
in skozi smešne podobe govori o resnih
stvareh. /…/ Ideja o tem, da bi posnela
od
14. oktobra
film o depresiji, se mi je porodila nekega
novembrskega dne leta 2010, ko sem se
znova spopadala z enim svojih napadov
obsesivnih misli o samoizničenju. Začela sem si zapisovati različne scenarije o
tem, kako vse ne bi naredila samomora
(pri teh rečeh sem zelo pikolovska in
stvari ne maram prepuščati naključju).
Ko so bile zapisane, so te misli postale
absurdne, smešne in neškodljive. Zdelo
se mi je, da bi se v tem miselnem procesu morda lahko našli tudi drugi ljudje in
da bi se jim utegnilo zdeti zabavno in raz­
orožujoče slišati te misli, izrečene na glas.
Potem sem se vprašala, od kod bi te misli
pravzaprav lahko prišle, in iz mene se je
začela izlivati zgodba.«
- Signe Baumane
s temami, kot so spolnost, nosečnost,
zobozdravniki in norost. Kamenje v mojih žepih je njen prvi celovečerec.
Signe Baumane, rojena leta 1964 v Latviji, od sredine devetdesetih let živi in
dela predvsem v ZDA. Znana je po neposrednem pripovednem slogu, v svojih
pogosto kontroverznih, večkrat nagrajenih kratkih filmih pa se rada ukvarja
»Nekateri deli bi se morda komu utegnili zdeti
preveč samozaverovani, a v tem filmu sta na
delu odkritost in iskrenost, ki izničita vse cinične konotacije. Zares, vsem svojim odraslim
temam in podobam navkljub (čeprav je ta film
v primerjavi z njenimi ostalimi deli še vedno
»Signe Baumane /…/ nam servira bistroumen,
duhovit in presenečenj poln animirani celovečerec. Ta na roke izrisani dolgometražni prvenec, ki ga vodi skoraj melodično naglašeni
voice-over gospe Baumane, /…/ je pripovedovan s psihološko inteligenco, vražjo ironijo in
jedkim smislom za humor.«
- Nicolas Rapold, The New York Times
»Samomor je po naravi stvari turobna pripovedna snov, toda Baumanejeva s svojo
družinsko pripovedjo ravna duhovito in s
stilom.«
- Mark Adams, Screen Daily
razmeroma nedolžen) je Kamenje v mojih
žepih v svojem bistvu neverjetno prisrčen in
ganljiv film.«
- Laurence Boyce, Cineuropa
»Kot zgodnejši kratki filmi Signe Baumane je
tudi skozi leta nastajajoče Kamenje v mojih
žepih goreče feministično. Režiserka v njem
zoperstavlja priložnost in dolžnost ter sprašuje, zakaj bi se morale ženske odreči svojim
sanjam, da bi ugodile drugim.«
- Alissa Simon, Variety
Četrtek, 14. oktobra ob 23.00:
Program kratkih filmov Signe
Baumane: Ženska (2002); Rojstvo
(2009); Veterinar (2007); Uvod v
seks (Teat Beat of Sex, epizode
Kirby, Juice, Trouble, 2007); Nataša
(2001).
Organizacija: Mednarodni festival animiranega filma Animateka v sodelovanju s
Kinodvorom in Mestom žensk.
Našel sem Felo Kutija
Finding Fela
od
21. oktobra
ZDA, 2014, HD, barvni, 119 minut
režija Alex Gibney
nastopajo Femi Kuti, Yeni Kuti, Seun
Kuti, Bill T. Jones, Jim Lewis, Rikki
Stein, Lemi Ghariokwu, Queen Kewe
Anikulapo-Kuti, Michael Veal, Sandra
Izsadore, John Darnton, Dele Sosimi,
J. K. Braimah, Francis Kertekian
festivali, nagrade Sundance. San
Sebastián. New York. CPH:DOX
Copenhagen. Sheffield. FDF Ljubljana.
distribucija Demiurg
Izčrpen dokumentarni portret Fele Kutija, ki je v sedemdesetih ustvaril novo
glasbeno zvrst, imenovano afrobeat,
in jo nato uporabil kot osnovo za izražanje svojih revolucionarnih političnih
stališč, uperjenih proti diktatorski vladi.
Alex Gibney skozi mešanico arhivskih
posnetkov, intervjujev in glasbenih
točk raziskuje skrivnost hipnotičnega
žara Felove glasbe in osebnosti, njegov
nezlomljiv uporniški duh in nenavadne
življenjske izbire. Obenem spremlja
proces nastajanja broadwayskega muzikala z isto tematiko in tako še z druge
strani pokaže, kako težko je sodobnemu občinstvu v enem samem zamahu
priklicati zagonetno kompleksnost Felovega lika.
Oskarjevec Alex Gibney ujame vsa
protislovja največje glasbene legende v zgodovini Nigerije v eksplozivno
kapsulo afrobeata, kontroverznih
nazorov, norosti in neustrašnega političnega aktivizma.
»Zanima me tema moči in njene zlorabe. Še zlasti me zanima duševni ustroj
slavnih, karizmatičnih mož, ki včasih
naredijo velike stvari, drugič pa gojijo iluzije glede svojega poslanstva ali
pomembnosti na način, ki lahko postane zelo uničujoč. Med umetniki me
zanimajo tisti zagatni, tisti, ki poskušajo kopati zares globoko, da bi iznašli
umetnost, zmožno obračunavanja s
svetom. Veliko časa sem preživel na
avtobusnem potovanju s Kenom Keseyjem in od blizu sem se seznanil s
Hunterjem S. Thompsonom, ki je dočakal strašen konec in so ga obsedali
demoni, kakor tudi Felo Kutija. A kadar
so bili ti možje v dobri koži, so zmogli ustvariti mogočne, izjemne reči. Bili
so tudi zelo karizmatični in v nekaterih
primerih so prav zaradi tega skrenili s
poti. Požrl jih je lasten mit; izgubili so
vsakršno zmožnost gledanja nase z
distance.«
- Alex Gibney
»Dinamičen film ponuja odličen vpogled v
življenje tega izjemnega umetnika in ovrednoti njegovo zapuščino.«
- Ženja Leiler, Delo
»Gibney postreže z odličnimi koncertnimi
posnetki, arhivskim materialom ter intervjuji s Felovimi sodelavci in družinskimi člani
(vključno z njegovim sinom in glasbenim dedičem Femijem Kutijem) in ta material pred
nami razgrne v celostno sliko. Portret, ki
vznikne, je slika osebnosti, večje od življenja,
za katero se zdi, da je bila bližje tistim, ki je
niso poznali, kot tistim, ki so jo.«
- Ty Burr, The Boston Globe
»Našel sem Felo Kutija z glasbenimi termini
vzorno pojasni, kaj je bilo tisto, zaradi česar
je Fela tako zelo izstopal v glasbenem smislu
– preprost korak, ki pa ga mnogi glasbeni dokumentarci preskočijo. Fela sam pa je sila neugoden lik. Vprašanje, ali bi moral dobiti svoje mesto v kanonu borcev za svobodo ali pa bi
ga morali odmisliti kot navadnega egomana,
je prepuščeno precej odprtemu koncu.«
- Jordan Hoffman, The Guardian
»Gibney uporabi arhivsko gradivo broadwayske predstave tako brezšivno, da postane
razlikovanje med resničnostjo in njeno umetniško upodobitvijo ne le težavno, ampak tudi
ena osrednjih metafor filma. Kot namiguje
naslov, je Felo mogoče najti le skozi posredovanja, ki na njegove dinamične, pogosto
kontradiktorne značajske poteze gledajo skozi
izrazito osebno perspektivo. Če so ga mediji
pogosto oklicali za nihilista, se njegovi prijatelji in ljubimke z mešanico smeha, čudenja in
solz spominjajo, kako zelo razigran je bil lahko v enem trenutku in krut v naslednjem. Gibney k pogosto razhajajočim se percepcijam
pristopa brez predsodkov in ostaja predan
sestavljanju gradiva v dosledno zadržano, a
nadvse zavzeto raziskavo.«
- Clayton Dillard, Slant Magazine
Nova prijateljica
Une nouvelle amie
na sporedu
Francija, 2014, DCP, barvni, 1:1.85, 108 minut
režija in scenarij François Ozon po
kratki zgodbi Ruth Rendell
fotografija Pascal Marti
igrajo Anaïs Demoustier, Romain Duris,
Raphaël Personnaz, Isild Le Besco
festivali, nagrade Svetovna premiera
v Torontu. Nagrada sebastiane – San
Sebastián. Nagrada občinstva – Sankt
Peterburg. Nominaciji za nagrado
cezar za najboljšega igralca in
kostumografijo.
distribucija Demiurg
Claire po smrti najboljše prijateljice
Laure pade v globoko depresijo. Ko
nekega dne z obiskom preseneti Laurinega moža, odkrije Davidovo šokantno
skrivnost, ki bo povsem spremenila njuni življenji.
François Ozon se po nizu nedavnih
uspešnic (V hiši, Mlada in lepa) v svobodni priredbi kratke zgodbe britanske kraljice kriminalk Ruth Rendell
ponovno loteva človekovih skrivnih
strasti in transgresij ter vprašanj identitete, drugačnosti in predsodkov.
»Film je svobodna priredba kratke
zgodbe Ruth Rendell, ki po tonu spominja na televizijsko serijo Alfred
Hitchcock predstavlja. Govori o ženski,
ki spozna, da se mož njene prijateljice
na skrivnem preoblači v žensko. Moški
postane njena prijateljica, ko pa ji izpove ljubezen in se hoče z njo ljubiti, ga
ženska umori. /…/ Spoznal sem, da se
v večini filmov o transvestizmu, ki so
mi všeč, liki ne preoblačijo iz osebnega
vzgiba, pač pa zaradi zunanje prisile: v
filmu Nekateri so za vroče se glasbenika preoblečeta v ženski, da bi ubežala mafiji; brezposelni igralec se prelevi
v igralko, da bi dobil vlogo v Tootsie;
obubožana pevka postane igralec v filmu Victor Victoria. Zunanje okoliščine
so gledalcem omogočile, da so se poistovetili z liki in uživali v transvestizmu
brez občutkov krivde in nelagodja. Billy
Wilder je bil zame odločilna referenca.
S to razliko, da ima v moji zgodbi protagonist globoko željo po preoblačenju
/…/. Transvestizem ni predmet tega filma, pač pa način, kako spregovoriti o
drugačnosti in predsodkih.«
- François Ozon
»V primerjavi z zgodbo Ruth Rendell, katere razplet je srhljivo dokončen, je Ozonova
svobodna priredba subverzivna, a njen ton je
hkrati igriv in celo nežen.«
- David Rooney, The Hollywood Reporter
»Pridih hitchcockovske grožnje in osvobojene spolne perverzije niso za Françoisa Ozona
nič novega, toda francoski mojster razpoke
na meščanski fasadi svojih likov redko secira
tako prefinjeno in slastno kot v filmu Nova
prijateljica. Mojstrsko začrtan psihološki
triler o ženski, ki odkrije, da ima mož njene
pokojne prijateljice najbolj nenavadno skrivnost, je nasladna zabava, ki prav toliko preseneti z nenehno spreminjajočo se dinamiko
želje kot s počasi naraščajočo čustveno močjo /…/. Tudi ko zavije na mučne in malodane
nesmiselne stranpoti, Ozon ohranja vražjo
duhovitost, nalezljivo igrivost in temeljno
naklonjenost svojim likom, vključno s tistimi,
ki morda res obstajajo samo v teoriji (tako
kot Laura in Virginia), pa vendar ne pustijo,
da bi jih utišali.«
- Justin Chang, Variety
»Ozonova psihoseksualna komedija se s freudovsko igrivostjo smuka med kipečo hollywoodsko
melodramo, zategnjeno angleško intrigo,
razuzdano galsko romanco in ekstatično
almodóvarsko študijo. Duris je ravno prav
raztresen za moškega, ki mora svojemu otroku postati 'hkrati oče in mati', kar v njem
prebudi spečo željo, da bi zlezel v kaj bolj
(ne)udobnega. Toda vse oči so uperjene v
Anaïs Demoustier. Njen pegasti obraz izriše
vsak nihljaj Clairinega muhastega razpoloženja /…/ Poklon Hitchcockovi Vrtoglavici
in Premingerjevi Lauri je očiten, toda prizor,
v katerem Bruno Pérard v vlogi Eve Carlton
prepeva šlager Nicole Croisille Une Femme
Avec Toi, se izkaže za sublimno odločilen
moment.«
- Mark Kermode, The Observer
»Režija je brezhibna – prijateljstvo med Claire
in Lauro je orisano briljantno –, toda še bolj
navdušujoče je razpoloženje filma, ki niha
med komičnim, melodramskim in zloveščim
tonom, preden se izteče v zasluženo veder
konec.«
- Ian Freer, Empire
Prihajamo v miru
We Come as Friends
Francija/Avstrija, 2014, DCP, barvni, 1:1.85, 109 minut
režija in scenarij Hubert Sauper
fotografija Hubert Sauper, Barney
Broomfiled
festivali, nagrade Posebna nagrada
žirije – Sundance. Nagrada za mir –
Berlin. Najboljši dokumentarni film
iz Srednje ali Vzhodne Evrope –
Jihlava. Nominacija Evropske filmske
akademije za najboljši dokumentarni
film.
distribucija Demiurg
Nekaj let po odcepitvi Južnega Sudana
je ozemlje nekdaj največje afriške države znova postalo prizorišče spopadov
civilizacij, krvavih notranjih vojn in pustošenja naravnega bogastva. Režiser v
svojem doma narejenem ultralahkem
letalu iz aluminija in platna popelje gledalca na najbolj neverjetne kraje, kjer
se usode, misli in sanje lokalnih prebivalcev prepletajo z interesi kitajskih
naftnih družb, pripadnikov mirovnih
sil, sudanskih militaristov in ameriških
evangeličanskih misijonarjev.
Drugi del afriške dokumentarne trilogije Huberta Sauperja je sodobna
odisejada ter vrtoglavo, fantastično
popotovanje v srce Afrike, kamor se
režiser Darwinove nočne more odpravi na krovu improviziranega letala.
V trenutku, ko se največja afriška
država lomi na dvoje, privre na plan
stoletja stara civilizacijska patologija – kolonializem, spopad imperijev,
večno trajajoče krvave (in svete) vojne za ozemlje in naravne vire.
na sporedu
»Prihajamo v miru je moj najdaljši projekt doslej, film, ki ga je bilo najtežje narediti, ker sem skušal prodreti globoko
v dušo kolektivne bolezni naše družbe.
To je zelo težavna naloga in mislim, da
se ta bolezen imenuje kolonializem. /…/
Naslov je ciničen, vsebuje resnico in laž.
'Prihajamo' je resnica, 'v miru' pa laž. V
bistvu je to pozdravni nagovor vseh kolonialistov. Parola, ki so jo človeška bitja
vgravirala v zlato ploščo in z Apollom
odnesla na Luno. Sporočilo vesoljcem,
ki pravi 'prihajamo v miru, od vas se hočemo učiti, vemo, da obstajate'. Seveda
ne bodo ti nikoli odgovorili, saj niso neumni. Ali kot pravi Woody Allen: 'Dokaz,
da vesoljci obstajajo, je v tem, da ne
govorijo z nami.'«
- Hubert Sauper
»Bi radi videli popolno sliko sodobnega kapitalizma? Bi radi videli sliko kapitalizma,
ki sledi vsem neoliberalnim direktivam, do-
gmam in mantram? Bi radi videli sliko kapitalizma, ki je ustvarjen po podobi finančnih
trgov? Potem si vsekakor poglejte Sauperjev
dokumentarec Prihajamo v miru ... Tu boste
videli kapitalizem na odprti sceni – v čisti
obliki. Brez skrivanj in zastranjevanj, brez
opravičevanj in kesanj. Tu boste videli kapitalizem, ki prihaja v miru, kot prijatelj, z
nasmehom tujega investitorja, dobrega gospodarja. /…/ Logika tujih investitorjev je
na dlani: najbolje bi bilo, če bi vsi Sudanci
preprosto izginili, saj bi lahko potem mirno
izkoriščali njihova naravna bogastva! S tem
bi se tisti originalni neoliberalni trojki –
liberalizacija! deregulacija! privatizacija!
– izpolnile sanje. In ko se neoliberalnemu
kapitalizmu enkrat izpolnijo vse sanje, izgleda apokaliptično in morasto, hja, kot Darwinova nočna mora.«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
»/…/ nezemeljski, ganljiv, bes vzbujajoč in
prepričljiv dokaz tega, da v Južnem Sudanu
kolonializem ni čisto nič 'post'.«
- Manohla Dargis, New York Times
»Inteligenten, humoren in intenziven mož, ki
strelja zamisli in znanje tako bliskovito, da mu
le stežka slediš ...«
- Kenneth Turan, Los Angeles Times
»Iz zraka je Sauperjeva podoba Afrike videti mitska, toda režiser dobro ve, da bo moral
pred koncem potovanja v njeno drobovje
večkrat pristati v blatu. Sauper, ki ni nikakršen 'Mali princ', pa čeprav pade z neba, je
prej neke vrste kartograf, ki odkriva koordinate sicer odmišljenega in nevidnega sveta.
Medtem ko gradi arhiv prihodnosti, zbira
dokaze norosti in zločina v posnetkih, prepojenih s solzami. Prihajamo v miru se loteva
zgodovine z mero genialnosti, ki je v redkih
dokumentarcih tako otipljiva.«
- B. Ruby Rich, Film Quarterly
september 2015
- maj 2016
sreda ob 10:00
in 15:00
S Heleno Koder
in izbranimi gosti gledamo
filme in se pogovarjamo.
od
1. oktobra
Zgodbe iz sekreta
Slovenija, 2014, DCP, barvni, 1:1.85,
62 minut
režija, scenarij in produkcija Gregor
Andolšek, Tijana Zinajić
fotografija Miloš Srdić, Marko Brdar,
Anže Verdel
glasba Tim Kostrevc
igrajo Tijana Zinajić, Gregor Zorc,
Primož Pirnat
festivali, nagrade FSF, Portorož.
Leta 1991 so trije najstniki na WC-­ju nočnega kluba K4 zapisali: »Pesnik, Azra,
Jurček za vedno!« Ljubljana leta 2013,
trije 35-letniki, tri zgodbe iz sekreta.
Uspešna umetnica Azra joče, ko je sama.
Bodoči oče Jurček noče biti gej. Pesnik
ne ve, ali bi taval ali ne. Film je bežen
pogled v njihova življenja.
»Ko sva se ozirala vase in v najine so­
vrstnike, 30- do 40-letnike, sva ugotavljala, da smo polni nervoz in tesnob. Kaj
smo naredili narobe? Sprejeli smo odgovornosti, ustvarili smo si kariere, družine
in se še vedno družili in zabavali … Smo
sledili svojim sanjam? Ali smo se le prila-
godili? Smo nekje na poti zgrešili in smo,
čeprav na videz uspešni, ostali izgubljeni
kot najstniki? Toda brez energije in poleta, ki ju najstniki imajo. Mogoče je to
obdobje pač takšno. Mogoče se v tem
obdobju spet začnemo iskati. Ne veva.
Trenutno sva še v njem in nimava dovolj
distance, da bi lahko vedela.
Nekoč je Tijanin stric Brana povedal, da
če hočeš posneti film, ga boš posnel.
Ko sva se s Tijano srečala, sva delila
isto željo. Posneti film. Posnela sva film
o nečem, kar poznava. Brez odgovorov,
brez receptov in brez denarja. Veliko ljudi se nama je pridružilo. Z joto, golažem
in sendviči smo posneli film o izgubljenih
35-letnikih.«
- Gregor Andolšek in Tijana Zinajić
Gregor Andolšek je diplomiral iz filmske
režije na pariški filmski šoli EICAR. Od
leta 2001 je član in soustanovitelj Benjamin Produkcije, pod okriljem katere
režira videospote in kratke filme: Seitaro Sei, Srečna Mladina, V avtu, Paco in
Igor (Entre Potes). Tijana Zinajić je dokončala študij gledališke režije na AGRFT.
V zadnjih petnajstih letih je režirala več
kot štirideset predstav in odigrala preko
dvajset vlog v gledališču in na filmu. Za
svoje delo je prejela več nagrad.
21. oktobra ob 10:00 in ob 15:00,
za abonma in za izven
Leviatan Leviafan
pogovor
z gostom
Andrej Zvjagincev, Rusija, 2014, DCP,
141 minut, distribucija FIVIA – Vojnik
Kolja živi z mlado ženo in najstniškim
sinom iz prejšnjega zakona v majhnem
mestu ob Barentsovem morju. Ko ga
hoče skorumpirani župan prisiliti k prodaji zemljišča, Kolji grozi, da bo izgubil
vse, kar mu je dragoceno. Na pomoč
pokliče prijatelja iz mladosti, ki je medtem postal uspešen moskovski odvetnik. Ta odkrije dokaze, ki naj bi župana
prisilili k umiku. A tudi odvetnik ima svoje
skrivnosti …
Moralno kompleksen triler ter parabola
o oblasti, veri in korupciji, umeščena na
podeželje Putinove Rusije. Film je prejel
nagrado za najboljši scenarij na festivalu
v Cannesu ter zlati globus in nominacijo
za oskarja za najboljši tujejezični film.
Po dopoldanski projekciji filma se bomo
pogovarjali z Brankom Sobanom, dolgoletnim novinarjem, komentatorjem
in dopisnikom, med drugim tudi iz Ruske federacije, kjer je zaradi kritičnega
pisanja postal nezaželen. Je tudi avtor
knjig, za svoje novinarsko delo pa je prejel več nagrad. Pogovor bo na voljo tudi
na spletni strani Filmskih srečanj ob kavi
http://www.kinodvor.org/filmska-srecanja-ob-kavi/.
Za zamudnike
Vsako nedeljo ob 19:00
11. oktobra
ob 19:00
4. oktobra
ob 19:00
tudi glasbena podlaga je super.«
- Ana Jurc, MMC RTV SLO
Takšna pač je
She's Funny That Way
Peter Bogdanovich, ZDA, 2014, DCP,
barvni, 93 minut
igrajo Imogen Poots, Owen Wilson,
Kathryn Hahn, Will Forte, Rhys Ifans,
Jennifer Aniston
distribucija Blitz Film & Video
Distribution
dobju obešenjaške komedije (Lubitsch, Capra,
Sturges ...) mestoma spominja celo na karikaturo nikdar zadosti čislanega žanra, tako je
prepojen s pretiravanji v razmerjih med sodelujočimi. /…/ rečem [lahko] le to, da se v kinu že
zelo dolgo nisem tako zabaval.«
- Simon Popek, Ekran
Najnovejši film Petra Bogdanovicha je
prikupno prismojena romantična komedija, kakršne že dolgo nismo imeli
priložnosti videti. Veteranskega režiserja so navdihnile screwball mojstrovine
iz hollywoodskih zlatih časov ter kralj
»spalnične farse« Georges Feydeau, čigar moto je bil: »Vsak, ki ne bi smel vstopiti
v sobo, naj vstopi v sobo.«
»Ne pustite se zmesti napovedniku, ki vas
poskuša prepričati, da je film Takšna pač
je vse tisto, kar v resnici ni – le še ena v vrsti
infantilnih, bebavih, zgodnjepubertetniški
publiki namenjenih komedij, spletenih okrog
mastnih štosov na temo dislociranih telesnih
sokov in sramnih dlak med zobmi. Zadnja
Bogdanovicheva stvaritev je namreč popoln
antipod natanko temu tipu komedije: po eni
strani je docela prismojena in pretirana, po
drugi pa imenitno inteligentna in sofisticirana. Komedija s patino. Prisrčno nesodobna,
obenem pa natanko takšna, kot jih danes
krvavo potrebujemo, a vse preredko vidimo.«
- Špela Barlič, Pogledi
»75-letni režiser /…/ je z beneškim hitom
Takšna pač je znova zadel v polno. /…/ Drveči
scenarij Bogdanovicha in Louise Stratten gre
čez rob v vseh pogledih, posvetilo zlatemu ob-
»Huronska zabava, triumf, retro screwball
komedija, ki se zlahka kosa s klasikami tega
žanra.«
- David Sexton, Evening Standard
20.000 dni na Zemlji
20,000 Days on Earth
Iain Forsyth in Jane Pollard, Velika
Britanija, 2014, DCP, barvni, 97 min
nastopajo Nick Cave, Warren Ellis,
Darian Leader, Ray Winstone, Blixa
Bargeld, Kylie Minogue
distribucija FIVIA – Vojnik
20-tisoči dan v življenju glasbene legende Nicka Cava, od jutranjega zvoka
budilke do nočnega sprehoda po plaži.
»Ta dan je hkrati bolj in manj resničen, bolj in
manj zanimiv kot moj dejanski dan – odvisno,
kako gledaš.«
»Rahlo sarkastični, presenetljivo duhoviti Cave
/…/ v tem kvazidokumentarcu hkrati podpihuje
in satirizira lastni mitološki status /…/. Film, ki
se niti ne pretvarja, da nam bo pomagal pokukati za zaveso zvezdništva in uzreti 'pravega'
Cava, ponudi nekaj veliko boljšega kot resničnost: do popolnosti odigrano vlogo filozofsko-dekadentnega, rockovskega božanstva. Oh, pa
»Nick Cave je vedno delal vse, da bi bil čim bolj
enigmatičen in mističen, tako da je zdaj, toliko in toliko tisoč dni kasneje, zavit v mit, toda
tale dokumentarec – no, bolj esej, faux doku,
instagramski artefakt – ga ne odvije, ampak le
še bolj zavije. ZA+«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
»20.000 dni na Zemlji lahko gledamo kot pristen lažni dokumentarec ali pa kot lažen pristni
dokumentarec, v obeh primerih pa je to raziskovanje ustvarjalnih vzgibov indie rock zvezdnika
Nicka Cava nenavaden in nekonvencionalen
filmski podvig ter v vseh pogledih drzen film.«
- Kenneth Turan, Los Angeles Times
»Najbolj sofisticirana biografija o rock umetniku, kar jih je bilo kdaj narejenih.«
- Nick James, Sight & Sound
»Film je uspešen v številnih pogledih: kot učbenik o Cavu za tiste, ki ga ne poznajo, kot
spominek za oboževalce s prepričljivimi izvedbami najboljših komadov z njegovega zadnjega
albuma Push the Sky Away in kot vznemirljiv,
mojstrski izdelek za estete, ki jih zanima fluidno razmerje med umetnikom, občinstvom in
trgom.«
- Trevor Johnston, Sight & Sound
Za zamudnike
Eden Eden
Mia Hansen-Løve, Francija, 2014, DCP,
barvni, 131 minut
igrajo Felix De Givry, Pauline Etienne,
Vincent Macaigne, Greta Gerwig
distribucija FIVIA – Vojnik
V avtentičnem, na življenjski poti njenega brata osnovanem generacijskem
portretu Mia Hansen-Løve skozi zgodbo o mladem Paulu, ki s skupino prijateljev DJ-ev pleza po lestvici pariške
klubske scene, ujame energični zvok
in hedonistični utrip devetdesetih. Paul
živi le za glasbo, a onstran klubske evforije čas teče dalje in leta popolne predanosti glasbi bodo pustila pečat na
njegovem odraslem življenju.
»Srce parajoč in globok na svoj čudovito
skromen način se Eden spopade z eno najstarejših pripovednih tem – s težavnim prehodom
iz mladostniškega idealizma v razsodnejšo,
resignirano odraslost. /.../ Režiserka filmov
Oče mojih otrok in Zbogom, prva ljubezen
znova sledi tisti zoprni navadi življenja, da se
18. oktobra
25. oktobra
ob 19:00
ob 19:00
za člane Kluba Kinodvor
vstop prost
nam ne izteče tako, kot smo si želeli. V svojem
zadnjem, za odtenek dostopnejšem filmu popiše dvajsetletno odisejado ambicioznega francoskega DJ-a, ki sprevidi tisto, do česar se
slej ko prej dokoplje večina nas: da nas stvari,
ki jih ljubimo, lahko definirajo in omejijo na
načine, ki si jih nikoli ne bi mogli zamisliti.«
- Tim Grierson, Screen International
»Eden prikliče občutek vznesenosti ob popolni prepustitvi trenutku, medtem ko čas pospešeno teče dalje. Gre za lep, evokativen esej na
temo mladosti in izkušnje. Kot Flaubertova
Vzgoja srca, remiksana na 130 udarcev na
minuto.«
- Jonathan Romney, The Guardian
»Na koncu Paul prebere pesem Roberta Creeleya Ritem, ki govori o brezbrižnosti sveta
do posameznika in življenje opisuje z 'lučjo ob
odprtju in temo ob zaprtju'. To je sijajen opis
filma samega in popolna žalostinka za kariero
mnogih umetnikov: skoraj nezaznavno se evforija umakne melanholiji, pod prestolom pa
že čakajo novi, sveži pretendenti.«
- Catherine Wheatley, Sight & Sound
Višja sila
Turist/Force Majeure
Ruben Östlund, Švedska/Danska/
Francija/Norveška, 2014, DCP, barvni,
118 minut
igrata Johannes Bah Kuhnke, Lisa
Loven Kongsli
distribucija Demiurg
Mondeno smučarsko letovišče v Francoskih Alpah. Mlad par z otrokoma poseda na terasi restavracije, ko se začne
z bližnjih gora grozeče približevati silovit plaz. Izkaže se, da je šlo za lažen
preplah, a očetova impulzivna in nepričakovana reakcija do temeljev pretrese
svet te na videz popolne družine. Film
provokativnega švedskega režiserja
Rubena Östlunda z neprizanesljivim
humorjem postavlja pod vprašaj vlogo
moškega v sodobni družini.
»Višja sila – Ni je več po švedsko – sproži
plaz, ki zastavi nekaj zoprnih vprašanj o idiličnosti nuklearne družine, zveličavnosti patriarhalnega reda, samoumevnosti 'glavne'
moške vloge, banalnosti alfa arogance in
varnosti družinskega življenja (kot oblike preživetvenega instinkta in predsmrtne
izkušnje), pa tudi o smiselnosti počitnic.
Počitnice so stres, skoraj katastrofa. Ljudje se običajno ločijo po vrnitvi s počitnic.
Bog – višja sila pač – je očitno ta, ki najbolj
dvomi v svetost zakonske zveze. ZELO ZA«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
»/…/ elitni hotel, smučanje v Franciji, lepa
žena in postaven mož ter zdrava otroka še
nikdar niso bili videti tako moreče kot v tej
švedski mojstrovini.«
- Kaja Sajovic, MMC RTV SLO
»Östlund je ustvaril najboljšo farso na snegu
po Izžarevanju /…/ in najboljši švedski film o
zakonu po … Prizorih iz zakonskega življenja.«
- Adam Nayman, Cinema Scope
»/…/ čudovito napisana, včasih resnično smešna in z nekakšno forenzično natančnostjo zasnovana študija zakonske stiske. /…/ Östlundov hladni, odmaknjeni slog /…/ pogosto
primerjajo z Michaelom Hanekejem, a prav
lahko bi uporabili tudi pridevnik 'kubrickov­
ski': čeprav manj srhljiva /…/ kot Izžarevanje, tu opisana gorska zakonska preizkušnja
ni nič manj osupljiva.«
- Godfrey Cheshire, RogerEbert.com
Kinodvor. Program
Kinobalon. za otroke
www.kinodvor.org/kinobalon
9+
in mlade
od
10. oktobra
Na premieri filma 10. oktobra ob 16:00, na festivalu Mesto žensk, bosta z nami režiserka Sanna Lenken in glavna igralka Rebecka Josephson!
Moja sestra suhica Min lilla syster
Sanna Lenken, Švedska, Nemčija, 2015, 95 minut, DCP, v švedščini s slovenskimi
podnapisi, distribucija Demiurg
festivali, nagrade
Kristalni medved za najboljši film,
Berlinale – Generation 2015. Nagrada
občinstva za najboljši nordijski film,
Göteborg 2015. Glavna nagrada mlade
žirije za najboljši mladinski film, Zlín
2015. Nagrada za najboljšo igralko,
Urban (Iran) 2015.
Ko odraščanje postane strašljivo, lahko vez med sestrama reši življenje.
Zgodba o družini, ljubezni, sestrstvu
in solidarnosti, povedana s toplino,
globino in nežnim humorjem.
zgodba
Dvanajstletna Stela je na pragu
vznemirljivega obdobja pubertete.
Zaljubljena je v štirikrat starejšega tre­
nerja drsanja. Neprestano se primerja s
starejšo sestro Katjo, uspešno drsalko
in dijakinjo, ki je izraz popolnosti na
vseh področjih. Starša jo obožujeta
in Stela želi slediti njenim stopinjam,
da bi pridobila malo njune pozornosti tudi zase. Vendar raztresena starša
ne opazita tega, kar vidi Stela: Katja se
ne počuti dobro, preveč trenira in pre­
malo jé. Steli se svet obrne na glavo,
ko odkrije, da se starejša sestra sooča
z motnjo hranjenja. Bolezen pripelje
družino na rob propada in Stela mora
sprejeti pomembne odločitve.
iz prve roke
»Ko sem bila najstnica, sem imela tudi
sama težave z anoreksijo in sem zelo
trpela. Mojo mlajšo sestro je takrat
zelo skrbelo, da bom umrla. Zato nisem
želela posneti le filma o osebi, ki zboli
za anoreksijo, ampak film o vsej družini. Menim, da žrtev anoreksije ni samo
bolnik, ampak pogosto vsi družinski
člani, ki se znajdejo v tej situaciji. Hotela sem povedati resnično zgodbo; česa
takega v kinu še nisem zasledila. Videla
sem samo dokumentarce na to temo in
takrat sem pomislila, da je treba nare­
diti ta film.«
- Sanna Lenken, režiserka
kritike
»Film je nepozaben in zelo privlačen, predvsem zaradi opojne mešanice izvrstne fotografije in občutljivega izraza mlade Josephsonove.
Zelo dobra igralka je, tudi v angleščini zveni
izvrstno in zna odlično izraziti bolečino ter
razdejanje, ki ju ta bolezen povzroča družinam
žrtev.«
- Fionnuala Halligan, Screen Daily
Svoji sestri lahko
podariš kino! Povabi
jo na film Moja sestra
suhica in kupi dve
vstopnici za ceno
ene. Akcija velja do
8. novembra 2015.
S sestro
v kino
Brezplačne vstopnice za
člane Kluba Kinobalon!
4+
Dan Zvezdice Zaspanke
Dan Zvezdice Zaspanke, ki ga organizira Lutkovno gledališče Ljubljana, začenjamo s prvim celovečernim lutkovnim
filmom Zvezdica Zaspanka, ki so ga
ustvarili pred natanko 60 leti. Vabljeni
tudi na druge prireditve v Lutkovnem
gledališču Ljubljana in Lutkovnem muzeju na Ljubljanskem gradu!
25. oktober ob 15:00
Zvezdica Zaspanka
Jože Pengov, Slovenija,
1965, 35 mm, 60 minut
na sporedu
Medved Bamsi in mesto tatov
Bamse och tjuvstaden
Christian Ryltenius, Švedska, 2014, 66 minut, DCP, sinhroniziran v slovenščino,
distribucija FIVIA – Vojnik
Avtor Bamsija je švedski risar in stripar
Rune Andréasson. Knjige o Bamsiju so
še danes med najpopularnejšimi na
Švedskem.
igralci, ki so posodili glas likom, na res
čaroben način uspeli ohraniti bogati in
barviti Bamsijev svet.«
- Christian Ryltenius, režiser
iz prve roke
»Delati z likom medveda Bamsija je verjetno ena od izkušenj, ki mi je prinesla
največ zadovoljstva. Mislim, da nam je
zelo dobro uspelo prenesti originalni
slog iz stripov v moderen celovečerni
film. Na voljo smo imeli močno ekipo
umetnikov, ki imajo veliko izkušenj z
risanjem stripov, ampak so se morali
šele naučiti animirati. Ti risarji so skupaj
z izkušenimi animatorji in nadarjenimi
kritike
»Medved Bamsi in mesto tatov je zgodba o odprtosti, razumevanju, potrpežljivosti in odpuščanju. Srečamo vse naše stare znance, dobre
in slabe. Glavna razlika je v tem, da so 'slabi'
v tem času postali 'dobri'. /…/ Film Medved
Bamsi in mesto tatov bo pri starejši publiki
zbudil malo nostalgije, mlajšim pa ponudil
pravo pustolovščino.«
- David Sundgren, david.colin.se
3+
Leta 1952 jo je kot prvo slovensko
radijsko igro za otroke zapisal Fran
Milčinski Ježek. Svoj lutkovni krst je
doživela leta 1955 v Mestnem lutkovnem gledališču v režiji Jožeta Pen­gova
in likovni zasnovi Mare Kraljeve. Na
mah je osvojila tako domače kot tuje
občinstvo, leta 1965 pa so na pobudo
Črta Škodlarja po predstavi posneli
prvi barvni slovenski celovečerni film
z lutkami. Leta 2009 so v Lutkovnem
gledališču Ljubljana po starih načrtih,
fotografijah in filmskem zapisu izdelali
lutke in scenografijo ter ponovno oživili vse, zvezdice in razbojnike, na nebu
in zemlji.
2+
Kinodvor. Mala dvorana.
Nedelja od 11:00 do 13:00
Sezamov kotiček
Medtem ko si starši privoščijo zajtrk in
jutranji film na Zajtrku pri Kinodvoru,
otroci uživajo v igri.
4. 10. Moč medu. Veste, kako nastane
med, kam ga odnesejo čebele? Danes
bomo naslikali vsak svojo panjsko končnico in se sladkali z medom (s Katarino
Kozamernik). 11. 10. Dobre novice. V
kotičku nas bo obiskala gostja Mesta
žensk, japonska umetnica Miyuki Nishizawa. Zlepili bomo ogromnega časopisnega krapa Koinobori, ribo, ki je značilna za japonski pomladanski festival
otroške varnosti in sreče (za otroke od
5. leta, prijave na kinobalon@kinodvor.
org). 18. 10. Cofki. Z njimi se igramo,
okrasimo oblačila, se polepšamo. Prinesi kapo ali šal in se s prepletanjem
volne pripravi na hladne jesenske dni (z
Ireno Narobe). 25. 10. Pogača za ptice.
Veste, kaj vse jedo ptice? Semena črne
sončnice, pšenice, koruzni zdrob in proso, v naše pogače pa bomo dodali tudi
priboljške (z Matejo Lukežič).
Vsako prvo sredo v mesecu ob 13:00
Kino v plenicah.
Za starše z dojenčki.
28. 10. - 30. 10., od 9:00 do 13:00,
Mala dvorana
Delavnice animiranega filma
Program delavnic med jesenskimi
počitnicami je objavljen na spletni strani http://www.kinodvor.org/kinobalon/
delavnice/. Vabljeni k prijavam!
Oglejte si film z rednega sporeda na
projekciji, ki je prilagojena tako, da nas
lahko obiščete skupaj z dojenčkom.
7. 10. je na sporedu film Ljubezenska
odiseja (Ljubavna odiseja/Happily Ever
After, Tatjana Božić, Hrvaška/Nizozemska, 2014, 83 minut).
Reza Abdoh –
Theater Visionary
ZDA, 2015, HD, barvni, 152 minut
scenarij, režija, montaža in produkcija
Adam Soch
Dokumentarec o prekratki karieri enega
najbolj samosvojih gledaliških režiserjev, ki je ustvarjal dionizične, visokooktanske, politično nekorektne spektakle,
osrediščene okrog tem spola, identitete
in smrti. Intimen vpogled v svet in delo
režiserja in njegove predane gledališke
skupine Dar a Luz je odstrl Abdohov
dolgoletni sodelavec in snemalec Adam
Soch. Abdoh je pri dvaintridesetih letih
umrl zaradi aidsa, dokumentarec pa
prinaša kolaž izsekov iz njegovih predstav in intervjujev z njegovimi sodelavci,
kritiki, prijatelji, družinskimi člani in njim
samim.
»Sodobna umetnost mora biti po naravi
holistična; danes ni čas za atomističen,
newtonovski pristop k umetnosti. Ne
verjamem v ustvarjanje lahko prebavljive umetnosti. Pomembno je ustvariti
delo, ki odmeva v vseh vidikih človekovega osebnega in univerzalnega jaza.«
- Reza Abdoh
8
»Od časa do časa se zgodi, da je opus
kakšnega umetnika tako prodoren
in vpliven, da ga je treba postaviti v
ospredje tudi dvajset let po umetnikovi
smrti. V tem primeru je premiera obeležila dvajseto obletnico Rezove smrti.«
- Adam Soch
»Mislim, da je bil Abdoh zelo zadovoljen z dejstvom, da gledališče, ki ga je
ustvarjal, ni bilo za vsakogar. A ljudje
so dovolj močno odreagirali na njegovo
delo, da so vstali in odšli iz dvorane. Bilo
je tako silovito, da vsi gledalci niso bili
zmožni vztrajati z njim v istem prostoru. /…/ Ljudje z Abdohovih predstav niso
odhajali zato, ker bi se dolgočasili, temveč zato, ker niso zdržali njihove intenzivnosti. /…/ verjamem, da vsak umetnik,
ki ustvarja takšne predstave, razume,
da je najpomembnejše prav tisto občinstvo, ki predstavo zapusti – tisto, ki je ne
more prenesti.«
- dramaturg Norman Frisch v filmu Reza
Abdoh – Theater Visionary
Projekcija v okviru 31. Grafičnega bienala Ljubljana. Film bo predvajan v angleškem
jeziku brez podnapisov.
5
^
20. oktobra ob 20:30
22.
22.
CETRTEK,
CETRTEK,
novembra v
Kinodvoru
Javni zavod Kinodvor
Kolodvorska 13
1000 Ljubljana Slovenija T: +386 1 239 22 13
M: +386 40 632 570
F: +386 1 239 22 16
E: info@kinodvor.org
http://www.kinodvor.org
Zenit
- Dalibor Matanić
Nina Peče Grilc, direktorica
T: +386 1 239 22 10
M: +386 40 632 574
E: nina.pece@kinodvor.org
Kinodvor, Kolodvorska 13, Ljubljana
Blagajna se odpre uro pred prvo
predstavo. Rezervacije in informacije:
01 239 22 17
Koen Van Daele, pomočnik direktorice
za vodenje umetniškega programa
T: +386 1 239 22 11
M: +386 40 632 572
E: koen.vandaele@kinodvor.org
Petra Slatinšek, filmska vzgoja in
program za otroke in mlade Kinobalon
T: +386 1 239 22 20
M: +386 30 324 063
E: petra.slatinsek@kinodvor.org
Aliki Kalagasidu, vodja odnosov z
javnostmi
T: +386 1 239 22 14
M: +386 30 315 702
E: press@kinodvor.org
Tjaša Smrekar, trženje in vodenje
projektov
T: +386 1 239 22 18
M: +386 40 620 700
E: tjasa.smrekar@kinodvor.org
Maja Zrim, koordinatorka in
organizatorka kulturnega programa
T: +386 1 239 22 12
M: +386 30 322 551
E: maja.zrim@kinodvor.org
Tehnični oddelek :
Bojan Bajsič
T: +386 1 239 22 13
M: +386 40 548 879
E: bojan.bajsic@kinodvor.org