1. No category

januar
2017
od
11. januarja
Matura Bacalaureat
Romunija/Francija/Belgija, 2016, barvni, 128 minut
režija in scenarij Cristian Mungiu
fotografija Tudor Vladimir Panduru
igrajo Adrian Titieni, Maria Drăgus,, Lia
Bugnar, Mălina Manovici, Vlad Ivanov
festivali, nagrade Najboljša režija –
Cannes. Nominacija Evropske film­­ske
akademije za najboljšo režijo. Najboljši
scenarij in igralec (Adrian Titieni)
– Chicago. Nagrada filmske kritike
– Hamburg. Karlovi Vari. Sarajevo.
Melbourne. London. New York.
Viennale. Liffe.
distribucija Cinemania group
Romeo Aldea, 49-letni zdravnik iz Transilvanije, vzgaja hčerko Elizo v želji, da
bi po dopolnjenem osemnajstem letu
odpotovala na študij v tujino. Vse se odvija po očetovem načrtu. Elizi se obeta
štipendija za študij psihologije v Veliki
Britaniji, opraviti mora le še maturo.
Toda grozljivi incident, ki se pripeti na
dan pred prvim pisnim izpitom, postavi
na kocko dekletovo prihodnost. Romeo
mora sprejeti težko odločitev. Za nastalo situacijo je sicer mogoče najti rešitve,
a te kršijo načela, ki jih je kot oče doslej
vcepljal svoji hčeri.
Prvak romunskega novega vala Cristian Mungiu se v trpki, realistični
moralni drami o vrednotah, vzgoji,
kompromisih in korupciji loti težavnega vprašanja, ali cilji upravičujejo
sredstva, ko je posredi dobrobit naših otrok. Nagrada za najboljšo režijo
na letošnjem festivalu v Cannesu.
»Matura je zgodba o kompromisih in
načelih, odločitvah in izbirah, individu-
alizmu in solidarnosti, pa tudi o vzgoji, družini in staranju. To je zgodba o
staršu, ki se sprašuje, kaj je najbolje za
njegovega otroka. Naj se ta čim bolje
znajde v resničnem svetu ali naj se vselej trudi biti pošten in spreminjati svet
na bolje? /…/ Zgodba Romea Aldee je
tudi zgodba o družbi in njenih institucijah. Lahko najdemo povezavo med
kompromisom, korupcijo, vzgojo in
revščino? Lahko svoje otroke vzgojimo
drugače, kot smo bili vzgojeni sami?«
- Cristian Mungiu
»/…/ mojstrski, kompleksen, psihološke
subtilnosti in moralne teže poln film o
poraznih odločitvah posameznikov, ki se
prebijajo po družbeni lestvici: o ljudeh v
primežu vdanosti tistim, ki so jim pomagali kršiti pravila, o ljudeh, ki v korupciji
drugih iščejo alibi za lastne neuspehe, in
o tistih, ki upajo, da lahko nastala mreža
nepoštenih uslug učinkuje kot alternativ-
ni sistem vrednot. /…/ Predstavi Titienija
in Drăgus,ove sta briljantni. Film je pravi
biser v že tako izjemnem programu letošnjega Cannesa.«
- Peter Bradshaw, The Guardian
»/…/ združuje kinetično energijo bratov
Dardenne s tančico skrivnosti, ki spominja na Beli trak avstrijskega avtorja Michaela Hanekeja, zlasti pa na njegov film
Skrito. Oba filma sta se dotaknila vprašanja morale, ki jo ali pa je ne posredujemo svojim otrokom, in to je tudi osrednja
tema Mature. To ni pesimističen film
– Mungiu celo namigne, da lahko nova
generacija izboljša razmere –, vsekakor
pa je brutalno odkrit.«
- Dave Calhoun, Time Out London
dneva (2007) ter Daleč za griči (2012),
z Maturo pa je scenaristično in režijsko
presegel samega sebe. /…/ … skorumpirani sistem medsebojnih uslug, iz katerega bi hotel odrešiti hčerko, kirurga
spremlja kot vrnitev potlačenega in daje
gledalcu vedeti, da korupcija korumpira,
klientelizem in nepotizem pa nista samo
stvar posttranzicijskih in postkomunističnih družb.«
- Mateja Valentinčič, MMC RTV SLO
»Naj se kamera tesno prilepi na igralce
ali hladno opazuje svet okoli sebe (v tem
primeru predmestje Cluja), vselej igra
vlogo gledalčevega dvojnika in še podkrepi neizpodbitno iskrenost režiserjeve
vizije.«
- Jay Weissberg, Variety
»Cristian Mungiu ne zna narediti povprečnega filma. Da ga zanima moralna
kondicija romunske družbe, je pokazal že
v nagrajenih filmih 4 meseci, 3 tedni in 2
Premieri 11. januarja bo prisostvoval
režiser Cristian Mungiu.
od
5. do 11.
januarja
Loving Loving
ZDA/VB, 2016, barvni, 123 minut
režija in scenarij Jeff Nichols
fotografija Adam Stone
igrajo Ruth Negga, Joel Edgerton,
Marton Csokas, Michael Shannon
festivali, nagrade Cannes. Nagrada
za vzhajajočo zvezdo (R. Negga) –
Palm Springs. Nagrada za družbeno
pravičnost – Hamptons. Dve nominaciji
za zlati globus. Toronto. LIFFe.
distribucija Karantanija cinemas
Richard in Mildred se poročita iz globoke ljubezni. Toda piše se leto 1958
in virginijske državne oblasti nimajo
posluha za rasno mešane zakone. Neke
noči vdrejo v njun dom, ju spravijo za
zapahe in nato izženejo iz države. Zakonca se zatečeta v Washington in
sprožita sodni postopek proti zvezni
državi Virginiji. Ko njun primer doseže
vrhovno sodišče, postane jasno, da ne
gre več samo za vprašanje njunega bivališča, temveč za pravice vseh rasno
mešanih parov v ZDA.
Nežna oda ljubečemu paru, ki je
sredi minulega stoletja s tihim uporom postavil nov mejnik boja za državljanske pravice v ZDA. Film, ki ga
je po resničnih dogodkih posnel Jeff
Nichols (Zaklonišče), je svetovno premiero doživel na festivalu v Cannesu.
»Ni dvoma, da bi že sodni primer sam
po sebi lahko napolnil ves film. A želel sem posneti ljubezensko zgodbo
in nisem hotel, da bi jo sodni primer
preglasil. /.../ Ko govorimo o enakosti
in medrasnem zakonu, se ljudje zelo
hitro skrijejo za svoja politična stališča,
v ospredje stopi njihova ideologija, zatečejo se k posplošenim utemeljitvam,
kar v resnici nima nobene zveze z vsakodnevno resničnostjo obravnavane
tematike. Zakonca Loving sta resnična.
/.../ Nista bila in nista želela postati simbol. Bila sta le človeka, ki sta se ljubila in
sta hotela biti drug z drugim in s svojo
družino.«
- Jeff Nichols
»Loving je nepretenciozen film o dveh
resničnih, skromnih osebah. A ne dovolite, da vas to zavede. Prav kakor sta
Richard in Mildred Loving na koncu preobrnila status quo in se zapisala v zgodovino ameriškega prava, se tudi ta film
o njunih življenjih izkaže za tiho vodo,
ki dere bregove. /.../ Loving je ganljiv,
a nikoli čezmeren, in nekatera sporočila
podaja posredno – na primer posnetek
para, ki gleda pristanek Neila Armstron-
ga na Luni. Čeprav ni izgovorjena niti
beseda, je poanta nedvoumna: človeka
smo poslali na Luno, tema dvema človekoma pa ne moremo dopustiti, da živita v
miru. Loving čudovito ilustrira to uganko, ki nas spremlja še danes.«
Nichols /.../ utiša preostale dele filma, da
lahko drobna dejanja upora, kot je roka,
ki počiva na rami drugega, odmevajo, kot
bi skozi stetoskop odjeknil udarec srca.«
- Sophie Monks Kaufman, Little White
Lies
- Kenneth Turan, Los Angeles Times
»Nichols, pedanten kronist južnjaškega
vsakdanjika, je ostal zvest zornemu kotu
Lovingovih. 'To ni prav,' je vse, kar uspe
Richard povedati v svoj zagovor ob aretaciji. To je sodna drama, ki na sodišče
postavi le dva kratka prizora in se nikoli
ne zateče k burni retoriki.«
- Isabel Stevens, Sight & Sound
»Zgodovina je prikazana kot cirkus,
ki se dogaja nekje proč od resničnega
mesta bivanja. Medtem ko sodišče odloča o njuni usodi, se Richard vzpenja po
lestvah in popravlja avtomobile, Mildred
pa pospravlja po hiši in skrbi za otroke.
»Stonova sijajna fotografija ujame čudovite detajle: bleščanje sonca, ko Richard stopi iz zapora, oblak pare, ki se
radostno zgosti nad kotličkom na štedilniku, žalostno zaplato usihajoče trate ob
vhodu hiše Lovingovih v Washingtonu,
ki je tako beden nadomestek prerije. /…/
Loving ali balada o Richardu in Mildred
je najboljša možna različica tovrstnega
filma – ne radikalna reinvencija zgodovinske biografske drame, ampak njena
brezmadežna, zadržana revizija –, globoko občuten in nenavadno prepričljiv
dokaz resnice, ki je včasih slišati naivno:
ljubezen zmaga.«
- Jessica Kiang, The Playlist
Rdeča želva La Tortue rouge
Francija/Belgija/Japonska, 2016, barvni, 80 minut
od
18. januarja
režija Michaël Dudok de Wit
scenarij Michaël Dudok de Wit,
Pascale Ferran
glasba Laurent Perez del Mar
festivali, nagrade Posebna omemba
žirije v sklopu Posebni pogled –
Cannes. Nagrada mednarodnega
združenja filmskih kritikov (FIPRESCI)
in nagrada mladinske žirije Kinotrip
– Liffe. Nagrada občinstva, posebna
omemba žirije – Atene. Nominacija
Evropske filmske akademije za
najboljši animirani celovečerec.
Toronto. Sarajevo. Melbourne.
Animateka.
distribucija Demiurg
Moški se po brodolomu znajde na samotnem tropskem otoku, ki ga naseljuje le nekaj rakov in ptic. Na vsak način se
skuša vrniti domov, toda načrte mu vsakič prekriža orjaška rdeča želva, ki uniči
možev splav. Ko mu nekega dne sledi
na kopno, jo v besu potolče. A njeno te­
lo se čez noč spremeni v mlado žensko.
Presunljiva, poetična animirana alegorija o večnem kroženju življenja,
človekovi povezanosti z naravo ter
globokih vezeh družine in ljubezni v
de Witovem edinstvenem minimalističnem slogu in produkciji slovitega
japonskega studia Ghibli.
»Film pripoveduje zgodbo na linearen
in krožen način. S pomočjo časa upodablja njegovo odsotnost, tako kot lahko glasba poudari tišino. Govori pa tudi
o realnosti smrti. Človek je nagnjen k
temu, da se upira smrti, se je boji in bra-
ni, kar je zdravo in naravno. Toda hkrati
lahko dosežemo čudovito in intuitivno
razumevanje, da smo čisto življenje in
da nam smrti ni treba kljubovati.«
- Michaël Dudok de Wit
»Na obale Cannesa je po skoraj desetletju neutrudnega, v molk ovitega dela
prineslo novi film Michaëla Dudoka de
Wita. Hipnotična, brezdialoška Rdeča
želva je basen tako preproste, tako čiste vrste, da se zdi, kot bi obstajala že na
stotine let. Kot lesketajoča se morska črepinja, ki so jo brusile in gladile generacije pripovedovalcev. Ta drobni umetniški
biser /…/ bi lahko bil adaptacija kakšne
manj znane Andersenove klasike ali pa
ljudske pripovedke z oddaljenega otočja
v južnem Pacifiku. Toda ne, očarljiva arhetipska pripoved se je porodila režiserju samemu in rezultat je najbolj pristno
avtorski film, kar jih lahko letos vidite v
Cannesu.«
- Peter Debruge, Variety
»Malo umetniških sodelovanj obrodi
tako popolno sintezo senzibilitet, kakršno
najdemo v Rdeči želvi, ganljivi animirani
odi življenjskim ciklom /…/. Minimalistični celovečerec brez dialogov v duhu
avtorjevega z oskarjem nagrajenega
kratkega filma Oče in hči ponudi še eno
presunljivo odisejado o osamljenosti in
čvrstosti družinskih vezi. Hkrati pa daje
na ogled izjemen posluh studia Ghibli
za elegantno preproste zgodbe, ki dajejo
slutiti globlje resnice.«
»Zgodbi o brezimnem brodolomcu na
osamljenem otoku s preprosto, prečiščeno vizualno podobo, ki uspe biti hkrati
realistična in razkošna, ne manjka nevarnosti in dramatičnih dogodivščin. A
kot pritiče brezdialoškemu filmu, v katerem se pretakajo harmonična glasba
Laurenta Pereza del Mara in ambientalni
zvoki narave, nas Rdeča želva ne želi le
očarati, pač pa tudi obogatiti duha. In to
ji uspe.«
- Kenneth Turan, Los Angeles Times
- Eric Kohn, IndieWire
»Nizozemski ilustrator in animator Michaël Dudok de Wit z izdatno mero nepretenciozne poezije čudovito razgrne svoj
umetniški polet, o katerem že dve desetletji
pričajo nagrajeni kratkomtražci. Ležerna,
a očarljiva saga ponuja skrbno odmerjene
doze humorja in prebliske nadrealizma v
ravno pravšnjih trenutkih, da zamajejo in
zmedejo naša narativna pričakovanja.«
- Lisa Nesselson, Screen Daily
»Digitalna animacija je s svojimi barvnimi plohami pogosto videti ploska.
Globina in tekstura tega filma /…/ pa sta
neverjetni. Morate si ga ogledati na velikem platnu.«
- Isabel Stevens, Sight & Sound
Projekcije filma bo pospremil najnovejši kratkometražec animatorke
Špele Čadež Nočna ptica.
The Beatles: Osem dni na teden
The Beatles: Eight Days a Week
- The Touring Years
VB/ZDA, 2016, barvni/čb, 137 minut
režija Ron Howard
scenarij Mark Monroe
fotografija Caleb Deschanel, Tim
Suhrstedt, Michael Wood, Jessica
Young
nastopajo Paul McCartney, Ringo
Starr, John Lennon, George Harrison,
Larry Kane, Whoopi Goldberg, Elvis
Costello, Eddie Izzard, Sigourney
Weaver, Richard Lester
festivali, nagrade Rio de Janeiro.
Cinedays – Skopje. Liffe.
distribucija FIVIA – Vojnik
Ko si je nastop Beatlov v šovu Eda Sullivana ogledalo 73 milijonov Američanov,
so dosegli največje občinstvo v zgodovini ameriške televizije. Njihova turneja
je za vselej spremenila glasbeno industrijo in postali so večne ikone globalne
pop kulture. Howardov dokumentarec,
ki vključuje novo odkrite arhivske posnetke ter nove in stare intervjuje s
člani skupine in številnimi sopotniki, na
ozadju prelomnih družbenih sprememb
in medosebne dinamike, humorja in tovarištva legendarne četverice zariše
zgodnje in najbolj evforično obdobje v
karieri skupine The Beatles. Čas koncertov in svetovnih turnej, od prvih
nastopov v liverpoolskem The Cavern
Club na začetku 60. let do zadnjega
koncerta v Candlestick parku v San
Franciscu leta 1966, ko so se Beatli
poslovili od koncertnih odrov.
od
4. januarja
v izbranih
terminih
Navdušujoča dokumentarna kronika
zgodnje koncertne kariere in meteorskega vzpona skupine The Beatles,
časa neponovljive beatlomanije, ko
so John, Paul, George in Ringo osvajali britanske, evropske in nato ameriške odre, da bi nazadnje obnoreli
ves svet. Zaključni špici sledi 30-minutni posnetek legendarnega koncerta skupine The Beatles na Shea
Stadiumu v New Yorku!
»Ideja, da bi posnel ta film, je prišla s
strani Apple Corps, podjetja skupine
The Beatles. /…/ glavna motivacija za
projekt pa so bili na novo odkriti posnetki s koncertov in zvočni zapisi, ki
so bili narejeni brez vednosti skupine.
Apple Corps sta zanimala zlasti ta živa
izkušnja in film, ki bi pokazal, da so bili
Beatli resnični pionirji stadionskih rock
turnej, jaz pa sem začel v gradivu prepoznavati nekakšno pustolovsko zgodbo, zgodbo o preživetju in odraščanju.
/…/ kako so se spopadali s tistimi leti
beatlomanije – z zunanjimi pritiski, s
turbulentnimi družbenimi spremembami. Ko začnete resnično razumeti
beatlomanijo, ta preneha biti nekaj
prisrčnega in postane prava drama.«
- Ron Howard
»Ja, večino teh posnetkov ste že videli
– šov Eda Sullivana, bežanje pred ponorelo množico navdušencev, sloviti sestop z letala na ameriško pisto, pikantne
replike z novinarskih konferenc, toda z
uporabo domačih in neuradnih posnetkov iz hotelskih sob in snemalnega studia uspe Howardov film gledalcu pričarati občutek, kot da vse skupaj opazuje
skozi osuple oči glasbene četverice. Kot
pravi John Lennon v eni svojih najbolj
smešnih replik: če bi Beatli vedeli, zakaj
so ljudje tako navdušeni nad njimi, 'bi
ustanovili drug bend in postali managerji'.«
- Paul de Barros, The Seattle Times
»Howardu uspe najbolj znano zgodbo
v popu povedati na svež način in njegov film zelo jasno prikaže, zakaj so bili
Beatli takrat taka novost. /…/ Predvsem
pa ponudi pogled na uspeh skupine iz
ameriške perspektive; zanimivi so posnetki njihovega ogorčenja spričo rasne
segregacije in odzivov verskih konservativcev na Lennonovo izjavo, da so Beatli
bolj priljubljeni od Jezusa. Čeprav trpko
občutimo odsotnost Georgea in Johna, je
prekaljena pripovedovalca Paula in Ringa užitek poslušati.«
- Dave Calhoun, Time Out London
»Howard želi pričarati vzdušje in ne
razkriti ozadja zgodbe. In film gledalca
čudovito ponese nazaj v zgodovinski trenutek ter ujame nebrzdani občutek entuziazma, ki je pričakal štiri mladeniče, ko
se še niso zavedali, kolikšen del svetovne kulture so osvojili in kakšne legende
bodo postali.«
- Alex McCown-Levy, The A.V. Club
od
5. januarja
Dežela la la La La Land
ZDA, 2016, barvni, 128 minut
režija in scenarij Damien Chazelle
fotografija Linus Sandgren glasba Justin Hurwitz
igrajo Ryan Gosling, Emma Stone,
John Legend, Rosemarie DeWitt, J. K.
Simmons
festivali, nagrade Najboljša igralka –
Benetke. Nagrada občinstva – Toronto.
Nagrada občinstva – Hamptons.
Hollywoodska filmska nagrada za
fotografijo in produkcijo. Sedem
nominacij za zlati globus.
distribucija Blitz Film & Video
Distribution
Mia si želi postati igralka. Kadar ne
poskuša sreče na avdicijah, v kantini
streže kavo filmskim zvezdnikom. Sebastian je strasten jazzovski pianist, ki
si služi kruh z igranjem v zanikrnih barih. Sorodni duši se srečata v srcu Los
Angelesa in po nekaj nerodnih srečanjih iskrica končno preskoči. A medtem
ko mlada zaljubljenca plezata po lestvi
uspeha, začno njuno romanco ogrožati
prav sanje, ki jim tako predano sledita.
Jazz in ljubezen v mestu sanj. Emma
Stone in Ryan Gosling v čarobnem,
prekipevajočem muzikalu Damiena
Chazella (Ritem norosti). Otvoritveni
film letošnjega beneškega festivala,
kjer je Emma Stone prejela nagrado
za najboljšo igralko.
»Tudi pestovanje nerealnih sanj prinese kaj dobrega. Celo kadar se sanje
ne uresničijo – to se mi zdi čudovita
lastnost Los Angelesa. Poln je ljudi, ki
so se tja preselili, da bi uresničili svoje
sanje. Mnogim od njih govorijo, da so
nori, da živijo v iluziji. Hotel sem posneti
film njim v čast in se pokloniti te vrste
nestvarnemu stanju zavesti. /.../ Mislim,
da je žanr muzikala odlična posoda za
pripoved o iskanju ravnovesja med sanjami in resničnostjo.«
- Damien Chazelle
»Ne marate muzikalov? Bleščeča Dežela
la la bi to lahko spremenila.«
- Stephanie Zacharek, Time
»Chazellova lebdeča, skrajno elegantna in neskončno domiselna Dežela la
la je redka žival: muzikal za odrasle,
ki ni kičast ali trivialen in ne prihaja iz
Bollywooda. Namesto tega dobimo ekstatično, čudovito izdelano odo filmom,
kot sta Cherbourški dežniki Jacquesa
Demyja in Pojmo v dežju Stanleyja Donena, ki se odvija v napol sanjskem svetu
Los Angelesa in uspe zgostiti vzpone in
padce romantične ljubezni v zelo hol-
lywoodsko pripovedko, ob kateri vas
bodo zasrbele pete.«
- Dave Calhoun, Time Out
»Že dolgo nismo videli bolj drznega
muzikala, kot je Dežela la la. In ironija
vseh ironij: najbolj drzen je prav tem, da
je najbolj tradicionalen. Chazelle se v
svojem barvitem, razvnetem, po zvezdah
segajočem tretjem celovečercu virtuozno
pokloni hollywoodskim muzikalom štiridesetih in še posebej petdesetih let /.../.
Stari muzikali se mnogim še vedno zdijo
plehki ali pa (zmotno) mislijo, da so preživeti, pa vendar ta žanr trmasto vztraja v
drobu naše kulture. Zato se zdi tako prav,
ko vidimo pogumnega režiserja, ki se na
vse ali nič vrže v poustvaritev razkošnega
studijskega muzikala, polnega zvezdnatih
noči in svetlobe uličnih luči /…/.«
- Owen Gleiberman, Variety
»Vpliv Jacquesa Demyja in Michela Legranda je vtkan globoko v film Dežela la
la /.../. To je ljubezensko pismo /…/ Fredu
Astairu, Colu Porterju, technicolorju in
še čemu, a reflektirano skozi nenavadno
novovalovsko mešanico romantike in realizma.«
- Tom Charity, Sight & Sound
»Chazelle se ni lotil nečesa tako štorastega, kot bi bila ponovna obuditev preživetega žanra. Zdi se, da se zanj življenje
odvija kot muzikal, vprašanje je le, ali
znamo slišati glasbo in opaziti trenutke
sinhronosti, drobce spontane koreografije. Na ta način razblini glavno miselno blokado, s katero mnogi izmed nas
pristopamo k temu žanru – tisti nerodni
prehod med govorom in petjem, trenutek, ko zapustimo območje verjetnega
in preskočimo na drugačno, bolj fantastično raven. V tem filmu so tudi trenutki
realizma prežeti s čarobnostjo in trenutki
čarovnije obarvani z realnim.«
- Jessica Kiang, The Playlist
Toni Erdmann Toni Erdmann
Nemčija/Avstrija, 2016, barvni, 162 minut
režija in scenarij Maren Ade
fotografija Patrick Orth
igrajo Peter Simonischek, Sandra Hüller
festivali, nagrade Nagrada FIPRESCI
– Cannes. Velika nagrada FIPRESCI za
najboljši film leta. Nagrade Evropske
filmske akademije za najboljši film,
režijo, scenarij, igralca in igralko.
Nagrada LUX. Nemški kandidat za
oskarja in zlati globus za najboljši
tujejezični film. LIFFe.
distribucija FIVIA – Vojnik
Winfried, postarani učitelj klavirja, ki
s čudaškimi šalami rad spravlja okolico v zadrego, se nenadoma odloči, da
bo z obiskom presenetil hčerko. To je
nerodna poteza, saj je Ines resna in
ambiciozna poslovna ženska, ki se kot
korporativna strateginja ravno ukvarja
s pomembnim projektom v Bukarešti.
Toni Erdmann, velika senzacija zadnjega festivala v Cannesu in za marsikoga film leta, je neznansko smešna
in hkrati globoko ganljiva pripoved o
družinskih vezeh, o vlogah, ki jih v življenju igramo, ter o tem, da nikoli ne
smemo izgubiti smisla za humor.
»Moj oče je strasten šaljivec. Ko sem
bila stara dvajset let, sem bila povabljena na premiero filma Austin Powers,
kjer so kot darilo razdeljevali lažne
zobe. Poklonila sem jih očetu, ker sem
imela občutek, da mu bodo prišli prav.
In res jih je dobro izkoristil: vtaknil jih je
v usta, preden je šel k zobozdravniku,
ali pa ko se je v restavraciji pritoževal
nad hrano. Poleg tega sem velika ljubi-
na sporedu
teljica Andyja Kaufmana, ki je imel celo
vrsto alter egov – eden izmed njih je bil
Tony Clifton.«
- Maren Ade
»Vsaka družina je dežela zase, s kulturo,
običaji in zadregami, ki se onkraj njenih
meja zdijo tuje. Genialnost briljantno
smešnega in prebrisano uničujočega
Tonija Erdmanna je v tem, da naredi to
skrajno tujo deželo središčnega razmerja
med očetom in hčerko tako domačo. /…/
Pripravite se, da boste vzeli nazaj vse
klišejske šale, kar ste jih kdaj izustili o
Nemcih in njihovem smislu za humor –
Toni Erdmann sugerira, da so morda ves
čas preprosto delovali na neki višji ravni
humorja.«
- Jessica Kiang, The Playlist
»Maren Ade se izkaže za pravo naslednico Johna Cassavetesa: kot nesentimentalna – in za nameček zelo zabavna
– humanistka si s Cassavetesom deli
tako zanimanje za vlogo, ki jo ima v
gledališču vsakdanjega življenja nastopanje, kot tudi prepričanje, da se najbolj
razodevajoče človeško vedenje dogaja
na robu družbene sprejemljivosti. Toni
Erdmann, posnet v realističnem registru,
ki lahko brez opozorila zdrsne v nadrealizem, s prizori, polnimi neposrednega
humorja /…/, ki so obenem primerki izjemne subtilnosti, si v svojih najboljših trenutkih zasluži primerjavo z nič manj kot
Cassavetesovimi Ljubezenskimi tokovi
(Love Streams).«
»Mislim, da še nikoli nisem videl česa
podobnega zadnjemu delu Tonija
Erdmanna. Režiserkina sposobnost, da
iz snovi iztisne – v natančno premišljenem zaporedju in razmerjih – trenutke
osuplosti, ponižanja, strahu, krivde, hrepenenja, sprejemanja in predvsem katarze, meji na resnično genialnost.«
- Adam Nayman, Reverse Shot
»Če rečem, da je to evropski film leta, ne
rečem nič preveč.«
- Ženja Leiler, Delo
- Dennis Lim, Artforum
»Toni Erdmann je tako poln imenitnih
komičnih domislic in vključuje toliko
vidikov realnosti (osamljenost poznejših
let, plitkost mednarodne poslovne kulture, boj za identiteto, radost, žalost in
praznina minljivega trenutka), da zmaže
snov, ki so jo filmi obdelovali več desetletij, za zajtrk.«
- Kent Jones, Film Comment
»Komedije je seveda najbolje gledati na
velikem platnu: nezaslišane, kakršna je
ta, pa še posebej. Med nekim prizorom
sem se tako smejala, da so mi iz oči špricale solze. Če bi radi videli dvojno ljubezensko pismo boemskemu življenju, si
film oglejte skupaj s Patersonom Jima
Jarmuscha.«
- Isabel Stevens, Sight & Sound
na sporedu
Paterson Paterson
Francija/Nemčija/ZDA, 2016, barvni, 118 minut
režija in scenarij Jim Jarmusch
fotografija Frederick Elmes
glasba SQÜRL
avtor pesmi Ron Padgett
igrata Adam Driver, Golshifteh
Farahani
festivali, nagrade Nagrada palm
dog – Cannes. Nominacije za nagrado
gotham za najboljši celovečerec,
scenarij in igralca. LIFFe.
distribucija FIVIA – Vojnik
Paterson je voznik avtobusa v mestecu Paterson v New Jerseyju. Njegovo
življenje se odvija po ustaljenem ritmu.
Skozi okno avtobusa vsak dan opazuje mesto, ki drsi mimo, in lovi drobce
pogovorov med potniki. Med odmori v
beležko zapisuje svoje pesmi. Po službi
pelje na sprehod psa in v baru popije
natanko eno pivo. Nato se vrne domov
k ženi Lauri. Njen svet se za razliko od
moževega ves čas spreminja in vsak
nov dan ji prinaša nove sanje. A Paterson jo ljubi in ona ljubi njega. Film beleži sedem dni v življenju dveh povsem
običajnih ljudi.
Jim Jarmusch je ustvaril tiho filmsko pesem o iskanju lepote v najbolj
neznatnih trenutkih vsakdanjega življenja ter z njo očaral kritike in občinstvo na zadnjem festivalu v Cannesu.
»To je film, ki bi mu moral človek
preprosto pustiti, da drsi mimo njega
– kot podobe mimo okna avtobusa, ki
kot mehanična gondola pluje po ulicah
malega, pozabljenega mesta. /…/ Ved-
no sem si želel, da bi me nekoč imeli za
filmski ekvivalent newyorški pesniški
šoli. Pesnike te šole je močno zaznamoval majhen manifest, ki ga je spisal
Frank O’Hara. O’Hara je bil zaposlen kot
kustos v Muzeju moderne umetnosti;
imel je torej pravo službo, pesmi pa je
pisal med odmori za kosilo, podobno
kot Paterson. V manifestu, ki mu je dal
naslov Personizem, pravi: Pesem piši
enemu samemu človeku, ne svetu. Piši
jo, kot da pišeš pismo ali sporočilo.«
- Jim Jarmusch
»Paterson je resnično edinstven – dih
jemajoča lekcija o samoti, a takšna, ki
ima rada tudi dobro družbo. Neponovljiva srečanja, vsakdanja naključja in vse,
kar izvemo, če pazljivo opazujemo svet
... /…/ Kako lahko Jarmusch vzame to
hišico iz vžigalic, narejeno praktično iz
zraka, in jo napolni s takšno spokojnostjo
in modrostjo, je uganka, ki ima en sam
pravi odgovor: Jarmusch je umetnik.«
- Tim Robey, The Telegraph
»Tako kot številni Jarmuschevi najboljši
filmi nas Paterson nenehno preseneča z
duhovitimi drobnimi variacijami, ki so
hkrati epske in neznatne /…/.«
- Jonathan Rosenbaum, The Chicago
Reader
»S Patersonom /…/ se je Jarmusch bolj
kot kadarkoli približal umetniškemu manifestu. Režiser je prvič prišel v New York
leta 1970 s sanjami o pesniški karieri, a
čeprav je poezijo hitro zamenjal za glasbo in film, je ta ostala srce njegove filmske ustvarjalnosti. /…/ To je pomembno
delo – najčistejša destilacija Jarmuscheve estetike.«
- Bilge Ebiri, The Village Voice
»Paterson je Jarmuscheva najbolj navdušujoča značajska študija po Zlomljenih cvetovih – in veliko bolj zakoreninjena v resničnem življenju. Ni ga
težko prepoznati kot Jarmuschevo najbolj
osebno delo.«
- Eric Kohn, IndieWire
»Paterson govori o mnogih rečeh: o
energiji, ki celo gospodarsko prikrajšanim mestom poganja kri po žilah, o
bližini in hkrati inherentni osamljenosti,
ki jo prinaša življenja v dvoje, o tem,
kako lahko stvari, ki jih počnemo v prostem času, določajo, kdo smo … Govori
tudi o ljubezni, poeziji in sanjah ter o
naključnem srečanju, ki lahko čudežno
zaceli rane. Kako lahko nekdo vse to zlije v en sam film, je velik misterij – sicer
pa: tudi dobra pesem je vedno nekakšen
misterij.«
- Stephanie Zacharek, Time
»Njegova edina prevara je, da se izkaže
za veliko globljega, kot se zdi na prvi
pogled.«
- Jessica Kiang, The Playlist
»/…/ kot prvorazreden rockovski komad
na tri strune, ki transcendira skozi ponovitve in drobne variacije.«
- Amy Taubin, Film Comment
FILMSKA SREČANJA
OB KAVI
Dopoldanski abonma s Heleno Koder. Pogovori v Kavarni.
september 2016
- maj 2017
sreda ob 10:00
in 15:00
Popoldanski abonma z Zojo Skušek. Pogovori na spletu.
pogovor
z gostom
pogovor
z gostom
4. januarja ob 10:00 in 15:00
Biserni gumb
El botón de nácar
Patricio Guzmán, Čile/Francija/Španija,
2013, 82 minut, distribucija
FIVIA – Vojnik
Poetičen dokumentarni esej, v katerem
Patricio Guzmán dve trpki poglavji čilske
zgodovine preplete z lirično-alegoričnimi kontemplacijami človekove zlitosti z
naravo in vesoljem.
»Stvari se me dotaknejo bolj intuitivno
kot intelektualno. Še vedno mi ni pov-
sem jasno, kako se je v meni porodil
Biserni gumb. Želel sem spoznati jug
Čila, ker gre za fascinanten prostor, kjer
se mešata voda in zemlja, hkrati pa je
zelo samoten. Tam ne živi nihče. V tem
prostoru se je rodil film.«
- Patricio Guzmán
Gost Helene Koder v pogovoru po dopoldanski projekciji bo novinar in dopisnik Simon Tecco, ki je pred dobrimi 30
leti prebežal iz Čila v Evropo zaradi političnih razlogov in Pinochetove diktature.
Odtlej živi v Sloveniji, kjer je tudi doštudiral, ter prek pisanja in ustvarjalnosti
povezuje obe celini.
18. januarja ob 10:00 in 15:00
Puščavska kraljica
Queen of the Desert
Werner Herzog, ZDA, 2015, 128 minut,
distribucija Cinemania group
Puščavskega vetra polni ep Wernerja
Herzoga pripoveduje resnično zgodbo o
britanski pustolovki in raziskovalki Gertrude Bell, eni najdrznejših in najvplivnejših žensk tedanjega časa, ki je znana tudi kot ženska različica Lawrencea
Arabskega. Pustolovski duh jo je gnal po
najbolj oddaljenih kotičkih Orienta, kjer
si je pridobila zaupanje veljakov nomadskih skupnosti. Zato so jo kot največjo
poznavalko razmer na Bližnjem vzhodu
morali vzeti resno tudi možje, ki so po
padcu Osmanskega cesarstva risali nov
zemljevid ozemlja.
Gost Helene Koder v pogovoru po filmu
bo Ervin Hladnik Milharčič, novinar in
urednik, ki se je kalil na Radiu Študent
in Mladini, bralstvo pa je očaral kot dopisnik časopisa Delo s pronicljivimi reportažami in poročanji z različnih koncev sveta, med drugim tudi z Bližnjega
vzhoda, iz Kaira in nato Jeruzalema. Trenutno piše za ljubljanski Dnevnik.
Za oba filma na voljo tudi
vstopnice za izven!
Za zamudnike
Vsako nedeljo ob 19:00
Mali princ
The Little Prince
Mark Osborne, Francija, 2015, barvni,
108 minut
glasovi Jeff Bridges, Mackenzie Foy,
Rachel McAdams, Riley Osborne, James
Franco distribucija Cinemania group
Prva celovečerna animacija o Malem
princu je domiselna posodobitev Saint-Exupéryjeve brezčasne klasike.
Modrosti letalca, lisice in Malega princa
trčijo ob Poslovnežev sodobni svet, ki
bolj ceni koristoljubje od vedoželjnosti
in produktivnost od ustvarjalnosti. In
kjer je še toliko bolj pomembno, da ne
pozabimo na neomajno moč otroške
domišljije. Četudi odrastemo.
»Mali princ, ekranizacija – no, reimaginacija – Saint-Exupéryjeve klasike iz leta
1943, ni le ena izmed boljših animacij
zadnjega časa, temveč že kar dosežek, saj
nam na čudovito – okej, magično – nevsi-
1. januarja
8. januarja
ob 19:00
ob 19:00
ljiv način pokaže, da ni treba pristajati
na neoliberalni status quo in da obstajajo tudi alternative. /…/ Otroštvo ni nekaj,
kar moraš pustiti za sabo, če hočeš odrasti, temveč nekaj, kar si šele priboriš
– z emancipacijo. Otroštvo ni preteklost,
temveč prihodnost.«
- Marcel Štefančič jr., Mladina
»Današnji odtujeni svet korporacij, v
katerem sključeni odrasli sivih obrazov mrko opravljajo dnevno tlako, upodabljajo pravokotne linije računalniške
animacije. Magični svet Saint-Exupéryjeve melanholične, poetične pripovedke pa oživlja lutkovna animacija pastelnih odtenkov, ki prikliče v spomin izvirne
akvarelne ilustracije.«
- Stephen Holden, The New York Times
»/…/ avtorjevi preprosti lirični osnovi o
prijateljstvu med pilotom in skrivnostnim
vesoljskim popotnikom doda še vrsto
drugih pripovednih plasti, hkrati pa ostaja zvesta brezčasni upodobitvi otroškega
čudenja, ki je zoperstavljeno razočaranju
odraslih.«
- Scott Foundas, Variety
Kraljestvo vzhajajoče
lune
Moonrise Kingdom
Wes Anderson, ZDA, 2012, barvni,
35 mm, 94 minut
igrajo Bruce Willis, Edward Norton, Bill
Murray, Frances McDormand
distribucija Cinemania group
Zabavna, prisrčna in vizualno domišljena pripoved o mladem paru, ki ju prva
ljubezen tako prevzame, da se resničnost zazdi kot fantazija. »Fantastični
gospod Anderson« nas z značilno mešanico ekscentričnega humorja in melanholije posrka v svoj univerzum, kjer
se velike teme ljubezni, osamljenosti in
brsteče spolnosti prepletajo z lahkotnostjo glasbene pravljice.
»Anderson duhovito kombinira prever­
jene motive ljubezenske romance in
pustolovskega filma, elemente pravljične nostalgije in norčavega humorja, se
obešenjaško poigrava s prevladujočimi
klišeji in stereotipi ter vse skupaj posrečeno uskladi z učinkovito glasbeno kuliso. V svoji značilni perfekcionistični maniri ničesar ne prepusti naključju /…/.«
- Bojan Kavčič, Stop
»To je ameriški Nori Pierrot – retrospektivna predelava z Anno Karino in Jean-Paulom Belmondom v prednajstniških
letih. Film je v resnici namenjen odraslim /…/, a zlahka si predstavljam, kako
bo za filmsko umetnost navdušil mlade;
tako poln je radostne ljubezni do medija
in bister, ne da bi pri tem pametnjačil.«
- Dave Calhoun, Time Out London
»Je tudi film, ki vas nenehno opozarja,
da gre za predstavo – za film, ki opazuje
gledalca – ki se zaveda moči in slabosti
pogleda samega. /…/ Ogled je skoraj kot
obisk rahlo dekadentne slikarske razstave, ki zapusti posrečen in iz mnogih doslej
neodkritih okusov sestavljen spomin.«
- Peter Zupanc, Primorske novice
Filmski dvojček Paterson (ob 16:30)
+ Kraljestvo vzhajajoče lune: 7 EUR.
Za zamudnike
15. januarja
ob 19:00
22. januarja
Daleč za griči
După dealuri
Cristian Mungiu, Romunija/Francija/
Belgija, 2012, barvni, 150 minut
igrajo Cosmina Stratan, Cristina Flutur,
Valeriu Andriut,ă, Dana Tapalagă
distribucija Cinemania group
Nenavadno ljubezensko zgodbo, postavljeno v odmaknjen samostan, je
navdahnil primer eksorcizma, ki je pred
nekaj leti polnil stolpce romunskih časopisov. Daleč za griči je po besedah
Cristiana Mungiuja (Matura) film »o ljubezni in svobodni volji, o napakah, storjenih v imenu vere, in o najhujšem grehu izmed vseh: grehu brezbrižnosti«.
»Če hočete videti ultimativni ljubezenski
film, potem si poglejte Daleč za griči,
hladni, naturalistični in asketski romunski epos, ki se dogaja na hladni, naturalistični, asketski lokaciji - v samostanu.
/../ Daleč za griči ni le film o velikem,
strašnem hladu božje hiše, ampak tudi
za člane Kluba Kinodvor
prost vstop
ob 19:00
Klub El Club
Pablo Larraín, Čile, 2015, barvni,
97 minut
film o neodgovornosti in brutalni malomarnosti teh, ki vse odločitve prepuščajo
Bogu.«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Mungiu se upre skušnjavi in ne kritizira
religije, vsaj nič bolj, kot to velja za sekularne institucije. Film je predvsem kritika
razmišljanja, ki temelji na uboganju avtoritete, sledenju dogmam in oklepanju
pravil, ter pogubnega ravnanja, ki iz tega
razmišljanja izhaja.«
- Klemen Černe, Planet Siol
»/…/ Mungiujeva surovo lepa upodobitev
uničujoče dogme in ženskih žrtev na trenutke spominja na značilnega Larsa von
Trierja. /…/ to neverjetno globoko delo
potrjuje Munguija kot talent, ki ima na
zalogi več univerzalnih zgodb, ne le tistih, zaznamovanih z nedavno romunsko
politično preteklostjo.«
- Stephen Dalton, The Hollywood
Reporter
igrajo Alfredo Castro, Roberto Farías,
Antonia Zegers, Jaime Vadell, Alejandro
Goic, Alejandro Sieveking, Marcelo
Alonso, José Soza, Francisco Reyes
distribucija Demiurg
Štirje nekdanji duhovniki prebivajo v
odročni hiši v obmorskem mestecu na
čilski obali. Tja so jih poslali, da bi se v
molku in osami, skriti pred očmi javnosti, odkupili za pretekle grehe. Z veliko
nagrado berlinske žirije ovenčani film
čilskega režiserja Pabla Larraína (Ne!)
je neusmiljena in provokativna obsodba zločinske dvoličnosti katoliške
Cerkve s primesmi izvirno enigmatičnega psihološkega trilerja.
»/…/ film ne pristaja na nikakršno poenostavljanje. V posvečenih ves čas išče
izprijenost in jo tudi najde. V domnevnih
izprijencih pa išče človeškost in najde
tudi to. Medtem ko so člani kluba kato-
liškim ali drugačnim moralnim imperativom včasih zavezani le na videz, jih drugič za svoje življenjsko vodilo naredijo v
takšni skrajnosti, da je rezultat še vedno
pogubnejši, kot je bil sicer. Konec koncev
je torej Klub ne le kritika določene resnično obstoječe ustanove, ampak nadvse
kompleksen portret človeškega stanja.«
- Tina Poglajen, RA ARS
»To je film o izključenih, prezrtih in
osamljenih. To je tudi komorna drama.
Moralna drama o grehu in kesanju, ki
mu ne sledi vedno. To je tihi in hipnotičen
film, ki ustvarja klavstrofobičen občutek
zaprtega sveta, skrivnosti, obžalovanja,
ampak tudi trme in ponosa.«
- Andrej Gustinčič, Kino fokus, TV Slo
»Drzen, direkten in klinično inteligenten
film, prav toliko izzivalen zaradi mračnega humorja kot zaradi upravičenega
besa /…/.«
- Jessica Kiang, The Playlist
Za zamudnike
mladi za
Naj te film
odpelje!
29. januarja
mlade
NA VOZNEM
REDU
ob 19:00
TUDI:
Sreda, 18. 1. 2017 ob 19:00
Premiera:
Čudež na reki
Hudson Sully
Clint Eastwood, ZDA, 2016, barvni,
96 minut
igrajo Tom Hanks, Aaron Eckhart, Anna
Gunn, Laura Linney
distribucija Blitz Film & Video
Distribution
Clint Eastwood poustvari dramatični
dogodek zasilnega pristanka ameriškega potniškega letala na reki Hudson
sredi New Yorka v januarju 2009. Ko
letalu po vzletu z letališča La Guardia
odpovejo motorji, se izkušeni pilot Sully
odloči za drzen podvig. Čeprav pristanek preživijo vsi potniki, se pilot znajde
sredi preiskave, ki ogrozi njegov ugled
in dolgoletno kariero.
»Svobodne odločitve so vedno strašne.
Ni vrline brez terorja, je rad rekel Robespierre, eden izmed voditeljev francoske revolucije: 'Teror je le izžarevanje
vrline.' Sullyjev pristanek na reki Hudson
je najbolj presenetil prav Sullyja samega.
Revolucija pač vedno najbolj preseneti
samega revolucionarja. In Clint Eastwood, ki je filmsko kariero začel kot pilot letala (Tarantola, 1955), ne izgublja besed
– zgodbo o absolutni svobodi, ki izgleda
kot sekularna verzija revolucionarnega
terorja, pove lakonično in antisenzacionalistično.«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Čudež na reki Hudson je inteligentno
narejen film, ki naslavlja predvsem
večno potrebo ljudi po junakih in junaških zgodbah. Zdi se, da je privlačnost
Eastwoodovega celotnega opusa s Sullyjem vred prav v zvestobi tistim posameznikom, ki so pripravljeni izstopiti iz
množice, iz povprečja, in tvegati svojo
dobrobit za 'pravo' stvar.«
- Jela Krečič, Delo
»Odkrit in vešče narejen razmislek o tem,
kaj naredi junaka, je še en dokaz, da je
Eastwood, ki filme režira približno tako
dolgo, kot je njegov protagonist pilotiral
letala, tudi sam še vedno spreten pilot.«
- Robert Abele, The Wrap
Rdeča želva
La Tortue rouge
Michaël Dudok de Wit, Francija/
Belgija/Japonska, 2016
Film skozi zgodbo o brodolomu na slikovitem samotnem otoku postavlja vprašanja o najpomembnejših življenjskih
temah: ljubezni, odraščanju, minevanju.
Zgodbo dopolnijo čudovita animacija,
glasba in vsesplošna milina. Celovečerni
prvenec je nastal v koprodukciji s studiom Ghibli in je prejel nagrado na filmskem festivalu v Cannesu v sekciji Posebni pogled. Prav tako pa smo mu nagrado
podelili mladi Kinotripovci na 27. festivalu Liffe, saj menimo, da te film odpelje v
čisto unikaten svet.
- Aiko, Kinotripova mladinska
žirija na Liffu
Ob premieri filma bomo praznovali
tudi 1. obletnico izstrelitve Kinotripovega filmskega planeta za mlade.
Prva zasedba Kinotripovcev bo predala štafeto novim silam, ki za konec
marca že pripravljajo 2. mednarodni
filmski festival Kinotrip.
Petek, 6. 1. 2017 ob 17:00
The Beatles:
Osem dni na teden
The Beatles: Eight Days a Week - The
Touring Years
Ron Howard, Velika Britanija/ZDA,
2016
Svetovno znani bend The Beatles od prvih
koncertov, rekordnih svetovnih turnej, vse
do zadnjega nastopa na strehi njihovega
podjetja v Londonu. Film prikazuje, kako
hitro so postali noro slavni, kljub počasnejšemu širjenju novic, in kako so to doživljali sami. Filmu sledi še 30-minutni
posnetek legendarnega koncerta na Shea
Stadiumu v New Yorku!
- Benjamin, Kinotripov filmski klub
KINOTRIP DOGAJANJE:
Kinodvor. Program
Kinobalon. za otroke
www.kinodvor.org/kinobalon
in mlade
od
od
Bučko Ma vie de Courgette
7. januarja
Claude Barras, Švica/Francija, 2016, 66 minut, sinhroniziran
v slovenščino, distribucija Demiurg, 8+
Termini: 21. 1. ob 16:00 (Bobri, otvoritev); 28. 1. ob 17:00 (Bobri); 8. 2.; 11. 2.;
12. 2.; 18. 2. ob 11:00. Manjkajoče ure
bodo objavljene v tekočem tedenskem ur­
niku.
Pošast Moli Ted Sieger's Molly Monster –
Der Kinofilm
Matthias Bruhn, Michael Ekbladh, Ted Sieger, Švica/Nemčija/Švedska, 2016,
70 minut, sinhroniziran v slovenščino, distribucija FIVIA – Vojnik, 4+
Termini: 7. 1. ob 16:30; 8. 1.; 14. 1.; 15.
1.; 21. 1. ob 17:00; 28. 1. ob 11:00 (Bobri). Manjkajoče ure bodo objavljene v te-
kočem tedenskem urniku.
Pošast Moli odrašča v ljubeči pošastni
družini, ki ravno pričakuje novega člana. Moli komaj čaka, da se izvaljeno jajce odpre in iz njega pokuka bratec ali
sestrica. Mama in oče se odpravita na
Jajčni otok, kjer morata po pošastnih
pravilih pričakati novega družinskega
člana. Toda s seboj pozabita vzeti kapo,
ki jo je zanj spletla Moli. Da se mladič ne
bi prehladil, mora Moli za njima. Odpravi se na napeto, barvito potovanje čez
hribe in doline, mimo žgečkljivcev in puhajočih grmičkov.
21. januarja
Film prikazuje otrokove občutke ob
prihodu novega družinskega člana,
navezanost na družino in domišljijsko
potovanje. Prava dogodivščina skozi
pogled majhnega otroka.
»Pa preštejmo … vsaka sekunda filma
ima 24 sličic, vsaka minuta pa 1440.
Film traja 70 minut, torej vsebuje več
kot 100.000 sličic, vsaka od teh pa je
zahtevala več risb – risbe likov, detajlov, ozadij, ki smo jih združili kot različne
plasti ene slike. Če preštejemo vse te
risbe in zraven še nize skic (storyboarde), smo ustvarili več kot milijon risb!«
- Matthias Bruhn
festivali, nagrade
Cannes. Annecy – nagrada občinstva in
druga nagrada za najboljši celovečerec.
Nagrada evropske filmske akademije
za najboljši celovečerni animirani film
2016. Ale kino, Poznan – nagrada ECFA.
Dunaj – nagrada otroške žirije. Zürich.
Sarajevo. Cinekid, Amsterdam. KinOdiseea, Bukarešta. Sundance 2017.
Devetletni Ikar, ki raje vidi, da ga kličejo Bučko, se mora preseliti v mladinski
dom, kjer živijo tudi drugi otroci brez
staršev. Vsak od njih ima za seboj težko
otroštvo, v novem domu pa se povežejo, si kljub nagajanju stojijo ob strani, in
težko si je predstavljati, da bi se ločili.
Ponoči raziskujejo dokumente, se po-
govarjajo o žgečkljivih temah in se v
sobi celo kepajo s snegom. Posebno
navezana sta Bučko in Kamilica. Bučko
ima tudi odraslega prijatelja, prijaznega
policista Rajmonda, ki ponudi povsem
novo priložnost ...
Lutkovni animirani film o zaupanju,
pripadnosti in iskanju družine. Švicarski kandidat za oskarja, nagrajenec
evropske filmske akademije za najboljši celovečerni animirani film in nominiranec za zlati globus za najboljši
animirani film.
predfilm:
Slovo
Leon Vidmar, Slovenija, 2016, 6 minut,
produkcija ZVVIKS
Lovro si kopalno kad napolni z vodo.
Žalosten strmi v kapljice, ki polzijo iz
pipe. Nenadoma v njem oživi spomin
na dan, ko je z dedkom prvič lovil ribe …
Premiera filma s Kinodvorovim Mobilnim kinom na odprtju 9. Ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri v Slovenskem mladinskem gledališču.
23. 1. ob 16:30
Severni sij, živa risanka
animacija: Matej Lavrenčič, glasba:
Jelena Ždrale; pripovedovanje: Ana
Duša, Špela Frlic in Rok Kušlan,
50 minut, 3+
Program v Kinodvoru:
21. 1. ob 11:00
Učitelj Žaba Meester Kikker
Anna van der Heide, Nizozemska, 2016,
82 minut, 6+
21. 1. ob 16:00
(premiera in otvoritev Bobrov v SMG)
28. 1. ob 17:00
Bučko Ma vie de Courgette
Claude Barras, Švica/Francija, 2016,
66 minut, 8+
21. 1. ob 15:00
Kubo in dve struni
Kubo and the Two Strings
Travis Knight, ZDA, 2016,
101 minuta, 9+
22. 1. ob 15:00
Pojdi z mano
Igor Šterk, Slovenija, 2016, 83 minut, 9+
28. 1. ob 11:00
Pošast Moli Ted Sieger's Molly
Monster – Der Kinofilm
Matthias Bruhn, Michael Ekbladh, Ted
Sieger, Švica/Nemčija/Švedska, 2016,
70 minut, 4+
29. 1. ob 15:00
Ptice selivke Les oiseaux de passage
Olivier Ringer, Belgija, 2015,
83 minut, 7+
4. 2. ob 11:00
Jakec naroči bratca Jack bestelt een
broertje
Anne de Clercq, Nizozemska, 2015,
84 minut, 5+
4. 2. ob 17:00 (predpremiera)
Novi mulc Le nouveau
Rudi Rosenberg, Francija, 2015,
80 minut, 11+
Brezplačne vstopnice za predstave na Bobrih bodo na voljo 14. 1., od 11:00 do
16:00 (oziroma dokler ne poidejo) v Festivalni dvorani na Vilharjevi 11. Več informacij www.bobri.si. Na lokacijah Bobrov pa poiščite novi Bobrov dnevnik!
Nedelja od 11:00 do 13:00,
Kinodvor. Mala dvorana.
Sezamov kotiček
Medtem ko si starši privoščijo zajtrk in
jutranji film na Zajtrku pri Kinodvoru,
otroci uživajo v igri. Kotiček je namenjen
predšolskim in osnovnošolskim otrokom.
8. 1. Pletemo. Za nekaj ur se bomo
spremenili v majhne pajke in spletli veliko mrežo. Iz mreže pa bomo oblikovali
kapo (s Katjo Poznič). 15. 1. Cofki za
kape. Kroglice iz stiropora bomo preoblikovali v svetleče, bleščeče, mehke
in pisane cofke za naše kape (s Špelo
Poznič). 22. 1. Od kod smo? Naredili
bomo velik globus. Narisali bomo morja in oceane, označili celine in države.
Pregledali bomo atlas sveta, izrezali zastavice in jih zapičili (s Katarino
Kozamernik). 29. 1. Zemljevid sveta.
Razgrnili bomo velik zemljevid sveta in
naredili prstne lutke otrok, ki prihajajo
z različnih kontinentov. Na zemljevidu
bomo označili tudi domovanja različnih
živali (z Jernejo Bernot).
Vsako prvo sredo v mesecu ob 13:00
Kino v plenicah.
Za starše z dojenčki.
Oglejte si film z rednega sporeda na projekciji, ki je prilagojena tako, da nas lahko obiščete skupaj z dojenčkom.
Izjemoma 11. 1. bo na sporedu film Dežela la la (La La Land, Damien Chazelle,
ZDA, 2016, 128 minut).
Brezplačno parkiranje
Slovenske železnice, SŽ ŽIP storitve,
omogočajo obiskovalcem kina brezplačno
uporabo parkirnih mest na parkirišču ob
železniški postaji Ljubljana, na Trgu OF.
Ugodnost velja za obiskovalce predstav
Kinobalona in Kina v plenicah. Več
informacij se nahaja na spletni strani in
pri blagajni Kinodvora.
februarja v
Kinodvoru
Javni zavod Kinodvor
Kolodvorska 13
1000 Ljubljana Slovenija T: +386 1 239 22 13
M: +386 30 464 241
F: +386 1 239 22 16
E: info@kinodvor.org
http://www.kinodvor.org
Manchester by the Sea
- Kenneth Lonergan
Nina Peče Grilc, direktorica
T: +386 1 239 22 10
M: +386 40 632 574
E: nina.pece@kinodvor.org
Kinodvor, Kolodvorska 13, Ljubljana
Blagajna se odpre uro pred prvo
predstavo. Rezervacije in informacije:
01 239 22 17, blagajna@kinodvor.org
Koen Van Daele, pomočnik direktorice
za vodenje umetniškega programa
T: +386 1 239 22 11
M: +386 40 632 572
E: koen.vandaele@kinodvor.org
Petra Slatinšek, filmska vzgoja in mlada
občinstva (vodja programa, Kinobalon)
T: +386 1 239 22 20
M: +386 30 324 063
E: petra.slatinsek@kinodvor.org
Aliki Kalagasidu, vodja odnosov z
javnostmi
T: +386 1 239 22 14
M: +386 30 315 702
E: press@kinodvor.org
Tjaša Smrekar, trženje in vodenje
projektov
T: +386 1 239 22 18
M: +386 40 620 700
E: tjasa.smrekar@kinodvor.org
Maja Zrim, koordinatorka in
organizatorka kulturnega programa
T: +386 1 239 22 12
M: +386 30 322 551
E: maja.zrim@kinodvor.org
Tehnični oddelek :
Bojan Bajsič
T: +386 1 239 22 13
M: +386 40 548 879
E: bojan.bajsic@kinodvor.org