1. No category

september
2016
od
14. septembra
Kapitan Fantastični
Captain Fantastic
ZDA, 2016, barvni, 1:2.35, 120 minut
režija in scenarij Matt Ross
fotografija Stephane Fontaine
igrajo Viggo Mortensen, George
MacKay, Frank Langella, Kathryn Hahn,
Samantha Isler, Annalise Basso, Nicholas
Hamilton, Shree Crooks, Charlie Shotwell
festivali, nagrade Svetovna premiera
na festivalu Sundance. Nagrada za
najboljšo režijo v sklopu Posebni
pogled – Cannes. Najboljši film – Seattle.
Nagrada občinstva – Karlovi Vari.
distribucija Cinemania group
Ben je predan oče in zagrizen zagovornik svojih idealov. V neokrnjeni divjini
ameriškega severozahoda, onkraj civilizacije, vzgaja in uri svojih šest otrok, da
bi lahko odrasli v izjemne osebe. Toda
ko mora družina po tragičnem dogodku zapustiti paradiž in se podati v svet,
so Benova predstava starševstva in nauki, ki jih odločno vceplja otrokom, pred
težko preizkušnjo.
Hkrati humorna in pretresljiva, zlasti
pa ganljiva drama o nekonvencional­
ni družini, ki mora zapustiti svoj dom
sredi ameriške divjine, da bi zaživela
v svetu, v katerega ne verjame. Na­
grada za najboljšo režijo v sklopu
Posebni pogled letošnjega Cannesa,
kjer je film požel stoječe ovacije.
»Fascinira me problematika starševstva in starševske vzgoje. Ben se je
odrekel zunanjemu svetu in osebnim
ambicijam, da bi svoje življenje posvetil cilju postati kar najboljši oče. Toda
vprašanje je, ali je postal najboljši oče
na svetu ali pa morda najslabši. Je njegovo početje noro ali naravnost fantastično? /…/ Za Bena postane vse, kar je
počel prej, drugotnega pomena v primerjavi z vzgojo otrok. Toda odrekanje
ima svojo ceno – in to je v resnici srž
tega filma.«
- Matt Ross
»Ni mi bilo treba na dolgo in široko
raziskovati sožitja z naravo in življenja
v divjini. Nekoč sem živel v severnem
Idahu, v okolju, ne dosti drugačnem od
tistega, kjer uvodoma spoznamo družino Cash. Ko sem se pripravljal na vlogo,
sem se za nekaj časa vrnil tja. In nazadnje sem se iz Idaha odpravil v Washington s tovornjakom, polnim najrazličnejše šare, ki se mi je zdela prikladna. /…/
Veliko knjig, ki jih vidite na avtobusu in
v našem domu, sem prinesel s seboj.
Moji so tudi kanu in nekaj koles, kuhinjskih pripomočkov, nožev in oblek.«
- Viggo Mortensen
»Viggo Mortensen v vlogi, za katero je
bil rojen. /…/ Ker zaupa v integriteto
svoje filmske situacije, se Ross ne ustraši
neizbežne sentimentalnosti, kar se zgodi
mnogim režiserjem, in je tudi ne skuša
spodkopati z ironijo ali sarkazmom, kar
je postala obžalovanja vredna tendenca
neodvisnega filma. Namesto tega vsesko­
zi spoštuje čustva svojih likov in gledal­
cev, in čeprav tvega zasmehovanje cini­
kov, bo zagotovo naletel na posluh tistih,
ki si želijo, da bi jih prevzela in ganila
tako globoka človeška izkušnja.«
- Peter Debruge, Variety
»Uporabiti v naslovu filma pridevnik, kot
je 'fantastičen', je vselej tvegano. Če film
ne izpolni obljub, se zajedljivi naslovi
kritik pišejo kar sami od sebe. Toda na
smolo urednikov križem sveta Kapitan
Fantastični ni v nevarnosti. Film ni le
sijajen, pač pa tudi srčen, humoren, vi­
zualno čudovit in ravno prav žalosten.«
- Brian Moylan, The Guardian
»Rossov drugi celovečerec je očarlji­
vo učinkovit kot ljubljenec občinstva in
hkrati kot provokacija. Kritizira tako
sanje otrok cvetja kot kapitalistično po­
trošniško družbo in s pomočjo skrajnih
primerov obeh jasno izrazi svoje sporo­
čilo /…/. Hipijevske sanje se soočijo s
sodobno ameriško stvarnostjo, toda film
premore dovolj globine, da prepozna
zmote in pomanjkljivosti obeh življenj­
skih slogov.«
- Jasmin Valjas, The Upcoming
»Film resnično pripada Mortensenu, ki
Benu dovoli biti iritanten, aroganten in
nestrpen, toda tudi topel, skrben in lju­
beč. Je neizprosen, a vdan oče, žalujoči
vdovec, ki srdito brani poslednjo željo
svoje žene. In Mortensen odigra vse te
registre in še več s subtilnostjo in dosto­
janstvom.«
- Alonso Duralde, The Wrap
od
1. septembra
Vojna Krigen
Danska, 2015, barvni, 1:1.85, 115 minut
režija in scenarij Tobias Lindholm
fotografija Magnus Nordenhof Jønck
igrajo Pilou Asbæk, Tuva Novotny,
Søren Malling, Dar Salim, Dulfi
Al-Jabouri
festivali, nagrade Nominacija za
oskarja za najboljši tujejezični film.
Nagrada bodil Danske nacionalne
zveze filmskih kritikov za najboljšo
fotografijo. Nagrada občinstva –
Portland. Benetke. AFI Fest, Los
Angeles.
distribucija FIVIA - Vojnik
Poveljnik Claus Pedersen je nameščen
v Afganistanu. Njegova mlada žena
Maria na Danskem skrbi za dom in tri
otroke, ki očeta že močno pogrešajo.
Med neko rutinsko misijo se Pedersenov vojaški vod znajde v navzkrižnem
ognju. Da bi rešil težko ranjenega vojaka, poveljnik prekrši vojaški protokol in
sprejme hipno odločitev, ki ima usodne
posledice tako za tamkajšnje civilno
prebivalstvo kot za Clausa in njegovo
družino.
Danski režiser in scenarist Tobias
Lindholm (Ugrabitev, Lov) se z izje­
mnim občutkom za naturalistični
prikaz ekstremnih situacij in ustvar­
janje tesnobne napetosti tokrat loti
vojne drame. Vojna je film o moral­
nem spopadu načel in pravil, pa tudi
o usodnih posledicah odločanja v
okoliščinah, kjer nobena odločitev
ni enoznačno pravilna ali napačna.
Letošnji nominiranec za oskarja za
najboljši tujejezični film.
»Nikoli nisem bil na bojišču. Vojno sem
vedno zgolj opazoval v medijih in na
filmu. Ko sem sklenil posneti ta film,
sem moral zato poiskati ljudi, ki so bili
priča vojni: danske vojake in talibanske bojevnike, sorodnike in begunce.
Moral sem doumeti kompleksnost in
logiko vojne, četudi si nisem obetal, da
bi lahko razkril njen resnični obraz, saj
ne verjamem, da takšna resnica obstaja. Hotel sem razumeti, da bi lahko
povedal zgodbo o ljudeh v vojni, kajti
oni so tisto, kar je resnično. In Vojna
je zame film o njih. /…/ Vselej raje povem premalo kot preveč. Nekateri režiserji mislijo, da ljudje pred vstopom
v dvorano svojo zavest in empatijo
oddajo v garderobi. Zato jih zasipajo
z vse vrste nepomembnimi detajli, ki
odžirajo prostor in postanejo zadušljivi, namesto da bi gledalcu omogočili
črpati iz lastnih izkušenj in se resnično
poglobiti v film.«
- Tobias Lindholm
»Najnovejši film Tobiasa Lindholma,
morda najboljši doslej, umeščen v kao­
tičnost nenehnih spopadov na Bližnjem
vzhodu, je tankovestna, neolepšana štu­
dija vojaškega odločanja – in njegovih
potencialno uničujočih posledic, na tu­
jem in doma.«
- Alan Scherstuhl, The Village Voice
»'Ne morete si predstavljati, kako je tam,'
je stavek, ki ga pogosto slišimo v vojnih
dramah, ko vojaki po vrnitvi domov s te­
žavo navežejo stik s civilisti, ki jih niso
zaznamovale grozote vojne. Te besede
slišimo tudi v Vojni, čeprav jih v Lindhol­
movi neizprosni, fascinantni anatomiji
suma vojnega zločina gledalec pravza­
prav ne potrebuje. V skrajno napeti prvi
polovici poustvari aktualno vojno vihro
tako živo kot katerikoli film na to temo.«
- Guy Lodge, Variety
»Osupljiv, napet in kompleksen film zas­
tavi preprosto vprašanje: kaj narediti, ko
pravilna odločitev ne obstaja?«
- Olly Richards, Empire
»Resnična bitka Vojne se odvija v Clau­
su samem, medtem ko je Lindholmova
kamera neusmiljeno uperjena v Asbæka,
ki odigra še eno brezhibno predano
predstavo, obkrožen s številčno zasedbo,
v kateri se zdi vsak igralec uglašen do
popolnosti.«
- Jessica Kiang, The Playlist
»Vojna napravi sila pogumno in težko
potezo, ko najbolj simpatičnemu liku
podeli odgovornost za tisto najhujše, kar
se v filmu zgodi: Pedersonovi vzgibi v ne­
utrudni skrbi za njegove može so pošteni
in krepostni, toda širši kontekst zgodbe
je grozovit in Lindholm nas prisili, da
resno podvomimo v mentaliteto vojske,
ki je zmožna podeliti tolikšno moč enemu
samemu človeku.«
- Tim Robey, The Telegraph
Miles Davis Miles Ahead
ZDA, 2015, barvni, 1:2.35, 100 minut
od
7. septembra
režija Don Cheadle
scenarij Steven Baigelman,
Don Cheadle
fotografija Roberto Schaefer
igrajo Don Cheadle, Ewan McGregor,
Emayatzy Corinealdi, Lakeith Lee
Stanfield, Michael Stuhlbarg
festivali, nagrade Directors to watch
– Palm Springs. New York. Sundance.
Berlin. Festival SXSW, Austin. Istanbul.
Glasgow. Belfast.
distribucija Cinemania group
Na vrhuncu plodovite glasbene kariere
se Miles Davis v poznih 70. letih nenadoma umakne očem javnosti. Otopel
od bolečin in analgetikov se utaplja v
spominih na slavo ter nekdanjo ljubezen in muzo Frances Taylor. Ko se premeteni glasbeni novinar Dave Braden
nekega dne prebije v Davisov dom in
zasebnost, se moška znajdeta sredi vrtoglave pustolovščine, na lovu za ukradenimi posnetki glasbenikovih zadnjih
skladb.
Bravuren režijski prvenec igralca
Dona Cheadla je divje vznemirljiv,
ganljiv in z glasbo prežet film, ki sta
ga navdihnila delo in življenje jazz­
ovskega velikana.
»Posneti zabaven, rock 'n' roll film o
multitalentiranem glasbeniku na netradicionalen, subverziven način. Poskusiti
oživiti Milesa Davisa, namesto da bi zgolj
nanizali vzpone in padce njegovega življenja. Takšen pristop se mi je zdel zvest
Davisovemu duhu.«
- Don Cheadle
Ameriški igralec Don Cheadle (letnik
1964) je nastopil že v celi vrsti televizijskih serij in celovečercev, med drugim v filmih Vroče noči, Daleč od oči,
Preprodajalci, Oceanovih enajst, Oce­­­­­anovih dvanajst, Usodna nesreča in
Hotel Ruanda, ki mu je prinesel nominacijo za oskarja za najboljšo moško
vlogo.
»Če hočete vedeti, kdo bo med nomini­
ranci za oskarje v letu 2017, si morate
ogledati ta film.«
- A. O. Scott, The New York Times
»Naj bi bilo pomembno, če so cele
sekvence filma Miles Davis – vključno
s streli in cviljenjem gum med avtomo­
bilskim pregonom – plod režiserjeve
domišljije in ne Davisovega resničnega
življenja? /.../ Puristi bodo tulili, a hkrati
zamudili ves užitek in poanto tega igrivo
impresionističnega filma. /…/ Davis je
monumentalna figura, toda Cheadle je ne
kleše iz marmorja. Glasbenika upodobi v
človeški velikosti. Vidimo ga, ko se poti,
pokaže nam njegovo nečimrnost, paniko,
slo po mamilih, zlobnost, toda tudi nje­
govo pretkano inteligenco, sposobnost
uživanja in genialnost.«
- Manohla Dargis, The New York Times
»Ekscentričen, nepredvidljiv in neneh­
no napet film je s svojimi hipnimi uvidi
in briljantno glavno vlogo bolj soroden
kakšni Davisovih kompozicij kot klasični
filmski biografiji. Scenarij /…/ nadomesti
ustaljene biografske potankosti za izme­
nično očarljivo in čudaško farso /.../.«
- Eric Kohn, Indiewire
»McGregor vdahne rutinski vlogi humor
in odpadniškega duha, medtem ko ves
čas ambivalentno niha med Bradenovo
integriteto in sebično hinavščino. In ču­
dovita Emayatzy Corinealdi /…/, ki mora
pod pritiskom posesivnega Davisa žrtvo­
vati lastne umetniške ambicije, je hkrati
predmet čutne in čustvene obsesije. Njen
lik je tako živo navzoč (obraz resnične
ženske zre z naslovnice albuma 'Some­
day My Prince Will Come' ob podstavku
z nekaj črticami kokaina), da jo Cheadle
povsem upravičeno izbere za simbolični
totem vseh Davisovih številnih žena in
ljubimk.«
- David Rooney, The Hollywood
Reporter
»Celovečerni režijski debi Dona Cheadla
je poživljajoče drzen poskus strukturirati
film o Milesu Davisu kot razširjen vizu­
alni in narativni ekvivalent modalnega
jazza, forme, ki jo je legendarni troben­
tač ustoličil s svojim prebojnim albumom
'Kind of Blue' leta 1959. Te strategije
vam seveda ni treba prepoznati, da bi
lahko uživali v Cheadlovi strastni upodo­
bitvi vihravega Davisa in predstavi Co­
rinealdijeve v vlogi glasbenikove muze
/…/.«
- Graham Fuller, Screen Daily
Naše vsakdanje življenje
Naša svakodnevna priča
od
28. septembra
BiH/Slovenija/Hrvaška, 2015, barvni, 1:1.85, 89 minut
režija in scenarij Ines Tanović
fotografija Erol Zubčević
igrajo Uliks Fehmiu, Emir
Hadžihafizbegović, Jasna Ornela Bery,
Nina Violić, Goran Bogdan, Vedrana
Seksan, Goran Navojec
festivali, nagrade Svetovna
premiera v Sarajevu. Kandidat
Bosne in Hercegovine za oskarja
za najboljši tujejezični film. Najboljši
film – Tuzla. Najboljši igralec (Emir
Hadžihafizbegović) – Festival SEE Berlin.
Najboljši igralec (Uliks Fehmiu) – Vilna.
Nagrada občinstva – Priština. Cottbus.
Göteborg. Sydney. FSF, Portorož.
distribucija Cinemania group
Skoraj štiridesetletni Saša pripada generaciji, ki ji je vojna vzela mladost, pa
tudi ambicije in upe za svetlo prihodnost. Njegova mlajša sestra Senada
je kot otrok prebegnila iz obleganega
Sarajeva in živi v Sloveniji. Oče in družinski glavar Muhamed se kot direktor
krčevito oklepa podjetja, ki je zastarelo in propada, ter ostro obsoja sinovo malodušje in brezdelje. V njunem
navzkrižnem ognju je mati Marija, ki se
v požrtvovalni skrbi za dom dobro zaveda, da je družina tisto najpomembnejše.
Filmska sevdalinka režiserke Ines
Ta­nović (omnibus Neke druge zgodbe) je presunljiv in čustveno pris­
ten, toda hkrati umirjen, humoren in
realističen portret sarajevske me­
ščanske družine v tranzicijski družbi.
Kandidat Bosne in Hercegovine za
oskarja v kategoriji najboljši tujeje­
zični film se ponaša z odlično igral­
sko zasedbo z različnih koncev nek­
danje Jugoslavije.
»To je film o generaciji v štiridesetih letih, ki je preživela vojno, ki ni dočakala
nikakršnega spektakularnega obdobja
miru in ki že dve desetletji išče svoje
mesto v družini in družbi. Kot avtorici
mi je najpomembnejše sporočilo: ko
začne ljudem življenje razpadati na poslovnem, zdravstvenem in čustvenem
področju, dojamejo, da je družina tisto,
kar je najpomembnejše, da je to pravzaprav človekova edina oaza.«
- Ines Tanović
»Režiserka in scenaristka Ines Tanović
ob pomoči sijajne igralske zasedbe z
vseh koncev nekdanje Jugoslavije zgod­
bi vdahne avtentična čustva in živahen
lokalni značaj. /…/ nevsiljivo nadroben
scenarij, ki se ponaša s toplino ter in­
timnostjo in gledalcu ne začne nikoli
presedati, sijajno upodobi občutek mo­
ralne izgubljenosti dežele med mučno
počasno tranzicijo iz stanja krize. Jasno
odrazi tudi stisko vse generacije 30- in
40-letnikov, ki jim je vojna vzela mla­
dost in se čutijo ujete v zamrznjenem
življenju. Veliko pove že dejstvo, da bi
po odprtem koncu večina gledalcev z
veseljem preživela še poldrugo uro z
družino Susić.«
- Alissa Simon, Variety
»Resnično gre za zgodbo o vsakdanjem
življenju, v kateri ne najdemo pretirano
dramatičnih tragedij ali histerično bod­
rilnega vzdušja. To je realističen film
– ljubeče naslika tisti segment bosanske
družbe, ki ga v nasprotju s filmi o revšči­
ni in tragediji redko srečamo na velikem
platnu.«
- Vladan Petković, Cineuropa
»Kljub navidezni vsakdanjosti zgodba
deluje zato, ker Tanovićeva mojstrsko iz­
rablja prizore, dialoge in mizansceno, ki
so videti, kot bi bili posneti po resničnem
življenju. /…/ Režiserka se sooča tudi z
domačim strahom pred stagnacijo in za­
ostajanjem za svetom, s skrbmi genera­
cije, ki je med vojno zapustila domovino
in zdaj ne more najti svojega mesta, z
generacijskim prepadom in hitrimi eko­
nomskimi spremembami, ki jih doživlja
država. Toda te težave nikoli ne ovira­
jo zgodbe, ki v prvi vrsti sporoča, da je
družina kljub notranjim trenjem vendarle
edini varen pristan; da je rojevanje otrok
na ta svet edini način, kako premagati
kaos, in da je edini recept za reševanje
konfliktov še vedno pogovor. Sijajna za­
sedba, ki se je očitno povsem poistovetila
s svojimi liki, režiserke nikoli ne pusti na
cedilu.«
- Dan Fainaru, Screen Daily
na sporedu
Telo Ciało
Poljska, 2015, barvni, 1:2.35, 90 minut
režija Małgorzata Szumowska
scenarij Małgorzata Szumowska,
Michał Englert
fotografija Michał Englert
igrajo Janusz Gajos, Maja
Ostaszewska, Justyna Suwała
festivali, nagrade Srebrni medved
za najboljšo režijo – Berlin. Nagrada
Evropske filmske akademije za
najboljšo montažo. Najboljši film, zvok,
igralec (Janusz Gajos) in mlada igralka
(Justyna Suwała) – Festival poljskega
filma. Karlovi Vari. Melbourne. Toronto.
Hongkong. GoEast, Wiesbaden. LIFFe.
distribucija FIVIA – Vojnik
Mrliški oglednik Janusz in njegova hčerka Olga se vsak po svoje, bolj ali manj
neuspešno, soočata z izgubo Olgine
matere. Moški z otopelostjo in cinizmom sledi svoji dnevni delovni rutini,
medtem ko ima Olga vse večje težave
z bulimijo. Ko dekle zaradi motenj hranjenja pristane v bolnišnici, se v družinsko dinamiko vmeša psihoterapevtka
Anna, ki je pred leti izgubila otroka in
je prepričana, da lahko komunicira z
umrlimi.
Poljska režiserka v tragikomični psi­
hološki drami preplete usode treh
posameznikov – mrliškega ogled­
nika, njegove bulimične hčerke in
njene terapevtke – ter tri raznolike
poglede na vprašanja telesa in duha.
Srebrni medved za najboljšo režijo
na lanskem Berlinalu.
»Hotela sem posneti film o anoreksiji.
Dolgo sem razmišljala o njem, potem
pa zamisel opustila, saj se mi je zdela
tema preveč hermetična in zaprta, da
bi dosegla občinstvo. Toda zgodba o
Olginem značaju in dejstvo, da telesu
pripisujemo mnogo raznolikih pomenov, sta še vedno burila moje misli. Telo
– fizično, astralno, mrtvo – lahko obravnavamo kot predmet, lahko ga obožujemo ali sovražimo.«
- Małgorzata Szumowska
»Mračno komično razglabljanje o tem,
kaj pomeni biti živ, kako se ljudje spo­
padajo z izgubo in kaj sledi po smrti.
Zgodbe treh likov s popolnoma različ­
nimi pogledi na izgubo trčijo v filmu
Telo poljske režiserke Małgorzate Szu­
mowske, ki ga čudaški humor in naspro­
tujoči si pogledi na svet spreminjajo v
skorajda kubistično absurdno komedijo.
/…/ Kot antropološka študija sodobne
Poljske film razkriva deželo navzkrižnih
samopodob, razpeto med udobja sodob­
nosti in miselnost starega sveta …«
- Peter Debruge, Variety
»Szumowska je že z dramo o prostituciji
Elles pokazala zanimanje za telesne zlo­
rabe – zlasti ženskih teles –, tokrat pa se
tematike loti bolj duhovito in raznoliko
… /…/ Vešča fotografija Michała Engler­
ta (Kongres) uokviri bizarno dogajanje
v zamrznjene širokoplanske kompozicije,
ki še poudarijo vseprežemajoč občutek
osamljenosti v filmu in svetu, kjer se
edina odrešitev morda skriva v doživetju
zunajtelesne izkušnje.«
- Jordan Mintzer, The Hollywood
Reporter
»Szumowska odkriva absurdnost v malo­
dane vsaki situaciji, zlasti pri liku Anne,
ki je boleče iskrena v svojih zunajsvetnih
nazorih, medtem ko vsi trije igralci z vso
pristnostjo uprizarjajo obešenjaški hu­
mor. Toda pod humorjem tli hrepenenje
po človeškem stiku. /…/ Režiserka ne
podcenjuje travm svojih likov, pač pa
pokaže, da lahko še tako neznatna gesta
spremeni potek človekovega življenja.«
- Amber Wilkinson, Eye For Film
»Posneti dober začetek in konec filma je
delikatna umetnost, zlasti če podobe in
dialogi, ki se odvijejo med njima, ohrani­
jo enako zavidljivo raven. Uvodni prizor
Telesa, melanholičnega in posejanega s
trenutki pretanjenega, a čudaškega hu­
morja, nakaže obet, ki ga avtorica tudi
izpolni: bradati mrliški oglednik Janusz
se pripelje k reki, na bregu katere se je
obesil neki moški. Vidimo ga viseti visoko
na drevesu, nato v bližnjem posnetku, ko
ga snemajo z veje, čeprav je kamera ves
čas diskretno usmerjena na žive in ne na
mrtvega. Toda medtem ko prvi razpra­
vljajo o dogodku, obešenec za njihovimi
hrbti vstane in se veselo opoteče proč.«
- Bénédicte Prot, Cineuropa
Mama
od
20. septembra
Slovenija/Italija/BiH, 2016, barvni, 1:1.85, 93 minut
avtor Vlado Škafar
fotografija Marko Brdar
montaža Jelena Maksimović, Vlado
Škafar
zvok Julij Zornik
producent Frenk Celarc
produkcija Gustav film, Transmedia,
SCCA/pro.ba, Arch Production
igrajo Nataša Tič Ralijan, Vida Rucli,
Gabriella Ferrari, Pierluigi Di Piazza
distribucija Gustav film
Filmska pesem o mami in hčeri. Mati
odpelje hčer v tujo deželo in jo zapre v
hišo v odročni vasici. Čeprav med seboj
ne govorita, je jasno, da ima hči samouničevalne težnje. Potovanje, ki se začne
kot materin poskus, da bi rešila svojega otroka, postane vse bolj čarobna
duhovna pustolovščina, na kateri mati
znova prebudi življenje v sebi.
Tretji del »trilogije o bolečini in lepo­
ti« Vlada Škafarja je doživel svetovno
premiero v sekciji Svetla prihodnost
filmskega festivala v Rotterdamu.
»Če za Mamo rečemo, da je igrani film,
in ga bodo šli zato gledat ljudje, ki imajo
radi igrane filme, bodo lahko razočarani. Izraz lirski ga opiše bolje. Vedno
so me najbolj privlačili filmi, ki so iskali
svojo pot, ki niso igrali po pravilih igranega filma in se niso obremenjevali z
oznakami; ki so bili svobodni. Vedno
sem jih rad gledal, ker sem se potem
tudi sam lahko počutil svobodnega.«
- Vlado Škafar
»Najboljši med novimi filmi na festivalu
je vzorčni primer tistega, kar dela dogod­
ke, kakršen je Rotterdam, posebne: pre­
danost filmom dušne topline in krhkosti,
katerih prefinjenost je tako redke vrste,
da krivično veljajo kot neprimerni za šir­
šo distribucijo. Slovenski film Mama /…/
je bil tu prikazan premierno in si zasluži
še dolgo pot: njegova milina, prepojena
z radovednim sočutjem, bi morala biti
prepoznavna vsepovsod. Konec koncev
se imenuje 'mama'.«
- Daniel Kasman, MUBI
»Mama je film, ki živi svoje lastno živ­
ljenje in se ne vsiljuje gledalcu. Pros­
tor je tisti, ki gledalca povabi naprej,
ne da bi mu povedal, kako se v njem
znajti. Mama je čudovita, pa ne v
smislu, da bi bila brezhibno nareje­
na ali da bi se hotela šopiriti, ugajati
ali zapeljevati; čudovita je preprosto
zato, ker je, kakršna je – in ne bi mog­
la biti narejena kakorkoli drugače.«
- Koen Van Daele
»Njegovi filmi niso podobe v liričnem
smislu Tarkovskega ali greenawayevsko
razkričane. In niso godardovski filmski
eseji. Pa kljub temu jih lahko opišemo
kot vizualne meditacije in lirične refleksi­
je, ki črpajo iz najintimnejših pretresov
posameznika kot bitja bolečine in lepote.
/…/ film ne zahteva le gledalca, ki je očiš­
čen pričakovanj, ampak tudi gledalca, ki
filma ne gleda dobesedno, ki ga ne racio­
nalizira, ampak ga gleda tako, kot bi bral
poezijo. In tudi te, povsem dobesedno, v
filmu ne manjka.«
- Ženja Leiler, Delo
»Škafarjeva Mama izgleda kot ekra­
nizacija knjige Film kot umetnost. Kot
reimaginacija in transfiguracija filma
kot umetnosti. Škafar skuša vse to, kar
je film izgubil s prihodom zvoka in go­
vorjenimi dialogi, dobiti nazaj. Vse to,
kar je filmu vzelo film, hoče nazaj. Nazaj
hoče vse tisto, kar film dela film. /…/ A
da ne bo nesporazuma: nazaj noče kake
izgubljene 'nedolžnosti', 'otročjosti' ali
'naivnosti' nemega filma, temveč prav
njegovo zrelost, njegovo doraslost.«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
»V zvezi z Mamo Vlada Škafarja bi se
dalo govoriti o razliki med narativnim
in antinarativnim filmom ali, še bolje, o
paradoksu pripovednega filma na način
nepripovednega. A nima smisla, ker je
bolje reči takole: Vlado Škafar je 'sveti
Pavel slovenskega filma', direktor foto­
grafije Marko Brdar pa najboljši bralec
'Pavlovih pisem'. /…/ Kar je pri Ška­
farju 'pavlovskega', je trdna in globoka
vera v neko nezaslišano možnost: pri
Pavlu je bilo to Kristusovo vstajenje od
mrtvih, pri Škafarju pa možnost filma kot
umetnosti 'čistih' trenutkov in tihe, gole
navzočnosti, v kateri imajo lahko podo­
be, in prav kot podobe, vlogo razodetja.«
- Zdenko Vrdlovec, Dnevnik
Za zamudnike
Vsako nedeljo ob 19:00
Ave, Cezar!
Hail, Caesar!
Ethan Coen, Joel Coen, VB/ZDA
/Japonska, 2016, barvni, 106 minut
igrajo Josh Brolin, George Clooney,
Ralph Fiennes, Scarlett Johansson,
Frances McDormand, Tilda Swinton,
Channing Tatum
distribucija Karantanija cinemas
4. septembra
11. septembra
ob 19:00
ob 19:00
da to kaj spremeni: film, ki ga snemajo,
je teološki spektakel, film, ki ga gledamo
(Barton Fink sreča Velikega Lebowskega), pa je spektakel teologije. 'Odpusti
mi, Oče, kajti grešil sem,' so prve besede,
ki jih slišimo, izreče pa jih Eddie Mannix,
upravitelj studia Capitol, ki leta 1951
potrebuje veliko spovedi in veliko vere,
da bi zmenedžiral in preživel vse strese,
iluzije, norosti in ekscese holivudskega
sistema.«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
Z vsemi žavbami namazani studijski
producent Eddie Mannix je na lovu za
izginulim zvezdnikom, ki ga je med snemanjem epskega spektakla o antičnem
Rimu ugrabila skrivnostna komunistična klika. Sklepno poglavje 'trilogije
butcev' (Kdo je tu nor?, Intolerable
Cruelty) je ljubeča satira filmske industrije, s katero se brata Coen vračata v
zlato dobo Hollywooda 50. let.
»V filmu Ave, Cezar! je toliko zvezd, kot
da je Ben-Hur. In v nekem smislu je res
– satirična reimaginacija snemanja Ben-Hura, tu naslovljenega Ave, Cezar!. Ne
»Čudovito izdelana burkaška vožnja
skozi studijske kuloarje in malibujske en­
klave zlatega Hollywooda natrese kopico
ekscentrične komike in muzikaličnega
blišča, /…/ da bi nazadnje pristala pri
smešno-trpkem vprašanju, mar ni življe­
nje morda le tovarna sanj.«
- Justin Chang, Variety
»Kot delo bratov Coen ni film nič novega,
toda kot izjemno pološčena, omikana in
nekoliko nadrealistična komedija se zdi
takšna redkost kot samorog.«
- Joshua Rothkopf, Time Out New York
Podlih osem
The Hateful Eight
Quentin Tarantino, ZDA, 2015, barvni,
168 minut
igrajo Samuel L. Jackson, Kurt Russell,
Walton Goggins, Jennifer Jason Leigh,
Tim Roth, Michael Madsen, Bruce Dern,
Demian Bichir, Channing Tatum
distribucija Blitz Film & Video
Distribution
Nekaj let po ameriški državljanski vojni
skozi zasneženo pokrajino Wyominga
drvi kočija. Notorični lovec na glave z
ujetnico potuje v mestece Red Rock.
Pot jima prekrižata temnopolti major
severne vojske in južnjaški dezerter,
ki trdi, da je tamkajšnji novi šerif. Pred
snežnim viharjem se zatečejo v gorsko
postojanko, kjer jih pričaka četverica
sumljivih tujcev in kjer se Tarantinov
osmi celovečerec, posnet v veličastnem
70-mm formatu, iz prostranega vesterna prelevi v klavstrofobično detektivko,
polno avtorjeve radožive brutalnosti.
»Podlih osem je izvrsten in uživaški
preplet kdo-je-kdo in kdo-bo-koga filma,
mametovsko lucidne gledališke drame,
političnega trilerja in vesternovske za­
hodnjaške brutalke.«
- Ženja Leiler, Delo
»Film Podlih osem, antivestern z anti­
morriconejevskim soundtrackom Ennia
Morriconeja, briljantna reimaginacija
Corbuccijeve Velike tišine, /…/ je – po­
dobno kot Leonejeva ‘dolarska trilo­
gija’– groteskna, obešenjaška, cinična
slika razšopirjenega, dereguliranega, po­
vampirjenega, igralniškega kapitalizma,
v katerem odnosi med ljudmi privzemajo
obliko odnosov med stvarmi, v katerem
vsi le napeto špekulirajo in v katerem vsi
trgujejo s smrtjo.«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Nobenega dvoma ni, kdo je napisal za­
motane, jedke, profane in pogosto smeš­
ne dialoge, ki jih sijajna zasedba žveči in
pljuva z očitnim užitkom /.../.«
- Todd McCarthy, The Hollywood
Reporter
Za zamudnike
25. septembra
ob 19:00
18. septembra
ob 19:00
Savlov sin Saul fia
László Nemes, Madžarska, 2015,
barvni, 107 minut
igrajo Géza Röhrig, Levente Molnár, Urs
Rechn, Todd Charmont
distribucija Demiurg
Oktober 1944, taborišče Auschwitz.
Savel je član posebne skupine judov­
skih taboriščnikov, imenovane sonder­
kommando, ki je prisiljena sodelovati
pri množičnih usmrtitvah. Nekega dne
v krematoriju odkrije truplo dečka, za
katerega trdi, da je njegov sin. Odkritje canskega festivala, kjer je film prejel
veliko nagrado žirije, je pretresljiva pripoved o človeku, ki išče človečnost v
okoliščinah, kjer je ni.
pristopom k oblikovanju filmske podobe
doseže tako intenzivno silovitost, da je
ogled tega filma že prav fizično-duhovna
izkušnja.«
Lisandro Alonso, Argentina/Danska/
Francija/ZDA/Mehika/Brazilija/Nemčija/
Nizozemska, 2014, barvni, 108 minut
- Denis Valič, Pogledi
»Nemesova zmožnost, da v zgodbo o boju
za preživetje v koncentracijskem tabori­
šču /…/ vbrizga svežo filmsko energijo,
je še toliko bolj občudovanja vredna,
ker gre za avtorjev celovečerni prvenec.
Pri tem podvigu mu pomaga mojstr­
ska 35-milimetrska fotografija Mátyása
Erdélyja, ki dogajanje zajezi v utesnjen
akademski format, s čimer vzbuja obču­
tek ujetosti v peklensko podzemlje, a ni
pri tem niti za trenutek ogrožena verodo­
stojnost filma.«
- Eric Kohn, Indiewire
»/…/ eden najbolj osupljivih prvencev
zadnjega desetletja /.../. Je grozljivka in
hkrati resen premislek o možnostih repre­
zentacije radikalnega zla, film, ki v spo­
min prikliče tako podobe filmov Béle Tar­
ra kot tudi določene žanrske produkcije.
Predvsem pa gre za delo, ki s specifičnim
Jauja: Raj na zemlji
Jauja
»/.../ spektakularni prvenec Lászla Ne­
mesa, ki nam dolgo holokavstno noč, v
kateri je umrla Evropa, kaže v dolgem,
neskončnem velikem planu – da bi ja vi­
deli. In uvideli.«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
igrajo Viggo Mortensen, Viilbjørk Mallin
Agger
distribucija Demiurg
Jauja: Raj na zemlji, ki se odvija v
odročni vojaški postojanki v Patagoniji
leta 1882, je zgodba o očetovem obupanem iskanju hčerke, ki nas odpelje v
pokrajino onstran časa, kjer preteklost
ne obstaja in prihodnost nima pomena. Nagrada FIPRESCI v sekciji Posebni
pogled festivala v Cannesu.
»Alonso se poda v kraje, ki bi si jih le
malo njegovih filmskih kolegov drznilo
obiskati, kaj šele posneti, poleg tega pa
ima izjemno sposobnost, da najde pok­
rajine z lastno dramo. /…/ skoraj vsaka
podoba je pustolovščina v barvi in svet­
lobi, številni odlomki pa uspejo brez oči­
za člane Kluba Kinodvor
prost vstop
tnih zvijač ali manipulacij ujeti barvne
vrednosti Maneta. Jauja: Raj na zemlji
je – tako kot vsi Alonsovi filmi – izjemen
dosežek in obenem majhen čudež, bolj
zapleten pripovedni okvir pa pravzaprav
prinaša povsem novo razsežnost. To je
film, ki v mislih raste še naprej.«
- Kent Jones, Film Comment
»Jauja izgleda kot predelava Iskalcev,
kultnega, perverznega, kontroverznega
Fordovega vestema, v katerem je John
Wayne iskal svojo mladoletno nečakinjo,
ki so jo ugrabili Indijanci. /../ In tu je pa­
radoks: za tujega zavojevalca, ki je pri­
šel, da bi koloniziral, defloriral in okužil
rajsko deželo, ni hujšega zločina od hče­
rine izgube nedolžnosti. Raj ni izgubljen,
ko pridejo brutalni, križarski, onanistični
kolonialisti, ampak ko kolonialistova hči
izgubi nedolžnost, ali bolje rečeno: raj je
izgubljen, ko incest ni več mogoč. Toliko
o raju, ki morda sploh ni obstajal.«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
od
12. septembra
na sporedu
Ogorčenje
Indignation
Schamusove bogate – filmske in ži­
vljenjske – izkušnje zasijejo na platnu.«
James Schamus, ZDA, 2016, barvni,
110 minut
»Glede na sijajen pedigre v filmski in­
dustriji /…/ smo si od profesorja Scha­
musa v dolgo pričakovani vlogi reži­
serja obetali natanko tak eleganten in
odrasel film. Toda menjava kariere je
lahko sila nevarna reč, zato so elegan­
tna izvedba, pronicljivo poznavanje
lika in miljeja ter tih, a nezadržen na­
stop patosa še toliko bolj navdušujoči.
Kot režiser in scenarist je uspel ostati
zvest pisateljevemu delu, ki se po mne­
nju mnogih upira filmski priredbi.«
igrajo Logan Lerman, Sarah Gadon,
Tracy Letts
distribucija Cinemania group
Ganljiva in napeta drama Ogorčenje, ki
se odvija v konservativni, antisemitski
in spolno zavrti Ameriki 50. let, je režijski prvenec enega najpomembnejših
neodvisnih producentov sodobne ameriške kinematografije Jamesa Schamusa (Gora Brokeback, Sreča), posnet
po istoimenskem romanu slovitega
ameriškega pisatelja Philipa Rotha.
»Odkar je začel Schamus pred četrt
stoletja producirati filme, se je art film­
ska scena drastično spremenila, kljub
temu pa bo vedno tu inteligentna odra­
sla publika, željna pametnih, melanho­
ličnih dram, kakršna je Ogorčenje …
/…/ Resda gre za režijski prvenec, toda
- Peter Debruge, Variety
- David Rooney, The Hollywood
Reporter
»Pretanjena študija romantičnega dvor­
jenja in študijske rutine, ki je najbolj
silovita v trenutkih, ko režiser-scenarist
podeli prednost likom pred zgodbo.«
- Jordan Raup, The Film Stage
»Logan Lerman preseka navidezno omi­
ko z igro, ki kar prekipeva od stopnjujoče
se arogance in cinizma njegovega lika.«
- Tim Grierson, Screen Daily
Prečkanje Islandije
Crossing Iceland
Jure Breceljnik, Slovenija/Islandija,
2016, barvni, 52 minut, produkcija
Film IT
Jerome Josserand iz francoske vasice
La Grave tik pod prelazom Col du Lautaret je eden od pionirjev snežnega
kajta in imetnik svetovnega rekorda
v najvišjem poletu. Ko je prvič obiskal
Islandijo, ga je dežela popolnoma prevzela s svojo naravno lepoto in izjemnimi
pogoji za kajtanje. Odločil se je vrniti in
jo prekajtati od severa do juga. Marca
2011 se tako odpravi na izziv svojega
življenja, na več kot 200 kilometrov dolgo prečkanje Islandije. Da bi bil izziv še
večji, si zastavi, da bo to naredil v enem
samem dnevu.
Fotograf in režiser Jure Breceljnik je
bil avtor večkrat nagrajenih kratkih in
dokumentarnih filmov, ki jih je od leta
2009 ustvarjal pod okriljem svoje produkcijske hiše Film IT. Leta 2009 je po-
snel dokumentarec o vrhunski športni
plezalki in pozneje življenjski sopotnici
Nataliji Gros, Chalk & Chocolate. Leta
2012 je dokončal svoj prvi celovečerni
dokumentarni film Wild one, zgodbo o
izjemnem francoskem hendikepiranem
plezalcu Philippu Ribieru. Leta 2015 je
nastal dokumentarni portret briških vinarjev Terra Magica, tik pred koncem
montaže pa je bilo tedaj njegovo zadnje delo, Crossing Iceland. Žal Jure ni
uspel dokončati še enih filmskih sanj,
dokumentarnega filma o zadnjih ledenih lovcih na vzhodni Grenlandiji, kamor
se je po snemanju lani tako zelo želel
vrniti. Vendar zvesta ekipa produkcijske hiše Film IT nadaljuje delo na filmu
The Last Ice Hunters – tako Juretu v
čast kot v spomin na njegovo neustavljivo strast do fotografije.
Premierni projekciji sledi pogovor
s protagonistom filma Jeromom
Josserandom ter asistentom režije
in vodjo postprodukcije Tilnom
Čuferjem.
FILMSKA SREČANJA
OB KAVI
september 2016
- maj 2017
sreda ob 10:00
in 15:00
Dopoldanski abonma. Pogovori v Kavarni.
Popoldanski abonma. Pogovori na spletu.
foto: Manca Juvan
foto: Borut Krajnc
Helena Koder
gostiteljica Dopoldanskega abonmaja
in moderatorka pogovorov z gosti
Zoja Skušek
gostiteljica Popoldanskega abonmaja
»Ljudje umetnost sprejemamo na različ­
ne načine. Nekateri so sposobni že med
branjem, gledanjem, poslušanjem vklju­
čiti ves svoj čustveni in razumski aparat.
Sama sodim med one druge, ki umetniško
delo sprejemajo intuitivno, se mu preda­
jo, ga vsrkajo vase ali ga zavrnejo.«
»Ne vem, če verjamete v rojenice. Jaz ne,
a če bi verjela, bi rekla, da mi je bilo ve­
selje do filma položeno v zibelko. … Po­
poldanski abonma je žal časovno omejen
in zato ne bomo mogli v pogovor zaplesti
še koga. Zato boste morali biti zadovoljni
kar samo z mano. In zato imam tremo.«
Program
28. 9. Naše vsakdanje življenje (Ines
Tanović, BiH / Slovenija / Hrvaška, 2015)
– Slovenska premiera v prisotnosti
režiserke! Več o filmu na str. 8–9.
19. 10. 45 let (Andrew Haigh, Velika
Britanija, 2015)
23. 11. Most vohunov (Steven
Spielberg, ZDA, 2015)
7. 12. Rdeča želva (Michael Dudok de
Wit, Francija, 2016)
21. 12. Houston, imamo problem!
(Žiga Virc, Slovenija / Hrvaška / Nemčija /
Češka / Katar, 2016)
4. 1. Puščavska kraljica (Werner
Herzog, ZDA, 2015)
18. 1. Biserni gumb (Patricio Guzmán,
Čile / Francija / Španija, 2013)
15. 2. Družinski film (Olmo Omerzu,
Češka / Slovenija / Nemčija / Francija /
Slovaška, 2015)
15. 3. Sufražetke (Sarah Gavron, Velika
Britanija, 2015)
5. 4. Zaklad (Corneliu Porumboiu,
Romunija / Francija, 2015)
19. 4. V žarišču (Tom McCarthy, ZDA,
2015)
10. 5. Gospod sodnik (Christian
Vincent, Francija, 2015)
Gostje v sezoni 2016/2017 bodo Ines
Tanović, Majda Mramor, Boštjan M.
Zupančič, Žiga Virc, Ervin Hladnik
Milharčič, Simon Tecco, Olmo Omerzu,
Svetlana Slapšak, Vito Taufer, Peter
Čeferin … Ogled pogovorov ob filmu tudi
prek spleta.
Več o programu:
www.kinodvor.org/filmska-srecanja-ob-kavi/
Vabljeni k vpisu v Popoldanski abonma!
Na voljo je še dovolj mest.
Vpis za nove in za dosedanje abonente v jesenskem terminu bo potekal od
torka 13. septembra 2016 od 14. ure
pri blagajni Kinodvora. Cena abonmaja
je 35 evrov, za člane abonmaja v pretekli sezoni in člane Kluba Kinodvor
pa 30 evrov. Vpis v abonma v sezoni
2016/2017 ne zagotavlja mesta pri vpisu v prihodnji sezoni. Več informacij o
vpisu na spletni strani in pri blagajni
(odpre se uro pred prvo predstavo):
T: 01 239 22 17
E: blagajna@kinodvor.org
Kinodvor. Program
Kinobalon. za otroke
www.kinodvor.org/kinobalon
in mlade
govo dvojnost, počasi pa je navdušen že
ves razred. Biti žaba vseeno ni prav nič
lahko, zlasti če ti po glavi skače ravnatelj
Štorklja, toda učenci so prepričani, da je
gospod Franc najboljši učitelj na svetu.
Na praznovanju stoletnice šole pa ga
morajo rešiti pred požrešno štorkljo ...
Film avtorice Navihanega Brama poka­
že, kakšen je najboljši učitelj na svetu,
in spominja, da je treba otrokom pris­
luhniti.
od
27. avgusta
»Obdobje čudežnega razmišljanja v ot­
roštvu je tako kratko. Želela sem ustva­
riti svet, ki izhaja iz realnega, ter mu
dodati malo tega čudežnega sveta, ki nas
obdaja. Sveta, v katerem si je mogoče
predstavljati, da se učitelj lahko spreme­
ni v žabo.«
6+
»Filmska različica Dahlovega mišljenja.
/…/ Spretno izdelan, zabaven ter po­
gumen film.«
- filmtotaal.nl
»Učitelj Žaba je prijeten, optimističen
film, z neavtoritativno tendenco. Z vedno
koristnim sporočilom, da je dobro spreje­
ti ljudi, ki so drugačni od večine.«
- Jos van der Burg, parool.nl
»Vesel, prijazen in navdušujoč. /…/ Hec­
na zgodba je prirejena po istoimenski
knjižni uspešnici Paula van Loona in
obarvana z mehkosrčnim vzdušjem, ki
ga poznamo že iz režiserkinega prvenca
Navihani Bram.«
- Fabian Melchers, telegraaf.nl
- Anna van der Heide, režiserka
Kinodvor. Kavarna., 27. avgusta od 15:00 do 16:00 in od 17:30 do
18:30
Žabji žur
27. avgusta ob 16:00 – premiera Zavarovalnice Triglav z obiskom Kuža
Pazija in Žabjim žurom
Učitelj Žaba Meester Kikker
Anna van der Heide, Nizozemska, 2016, 82 minut, v nizozemščini s slovenskimi
podnapisi in pripovedovanje v slovenščini, distribucija FIVIA – Vojnik
Projekcije s pripovedovanjem v slo­
venščini v živo: 27. 8. ob 16:00 (premiera); 28. 8.; 4. 9.; 11. 9.; 18. 9.; projekcije v
nizozemščini s slovenskimi podnapisi:
29. 8. ob 11:00, 30. 8. ob 11:00, 3. 9.; 10.
9.; 17. 9. ob 11:00; 24. 9. ob 11:00; 25.
9.; 1. 10. in 2. 10. Projekcije, ki še nima­
jo objavljene ure, potekajo ob sobotah
okrog 17:00, nedeljske pa okrog 15:00.
Točne ure bodo objavljene v tekočem te­
denskem urniku.
Gospod Franc pač ni navaden učitelj. Če
deklici Siti poči guma, jo v šolo odpelje
na balanci. Zgodi se mu, da med poukom zbeži na stranišče in ga ni več nazaj. V razred včasih vstopi blaten, moker
in strgan, potem pa mu učenci pomagajo, da se preobleče v roza trenerko.
In … kdaj pa kdaj tudi kvaka. Zakaj vse
to? Ker se učitelj spreminja v žabo. Kot
njegov oče, dedek, pradedek, družinska
lastnost pač. Sita je prva, ki izve za nje-
Pred in po premieri filma Učitelj Žaba bomo spoznavali različne vrste dvoživk, ki živijo v Sloveniji, njihove značilnosti ter njihov življenjski prostor. Izdelali bomo origami žabe iz papirja in preverili, katera je najhitrejša! Sodelujoči
prejmejo tudi žabje nagrade! Z nami bosta Daniela Vlačić in Maja Sopotnik
iz Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica, ki se ukvarja s
preučevanjem dvoživk in plazilcev (več o društvu na www.herpetolosko-drustvo.si ali na Facebook strani). Živalski vrt Ljubljana, 4. septembra od 16:00 do 18:00
Ali vse dvoživke skačejo?
Srečali se bomo z nekaterimi dvoživkami, ki živijo pri nas. Pogovarjali se bomo
o njihovem naravnem in umetnem okolju. S preprostim ključem za določanje
bomo poskušali določiti nekatere vrste. Pogovorili se bomo o razlikah med
pravimi žabami in krastačami.
Z vstopnico ZOO Ljubljana (avgust, september) si lahko film ogledate po klubski ceni 3 EUR!
7+
6+
Samo
17. in 24.
septembra
ob 17:00!
Matilda Matilda
Danny DeVito, ZDA, 1996, 98 minut, v angleščini s slovenskimi podnapisi
od
10. septembra
Mali mož Malý Pán
Radek Beran, Češka, 2015, 85 minut, sinhroniziran v slovenščino, distribucija
FIVIA – Vojnik
Projekcija v Dvorani: 10. 9. ob 11:00;
projekcije v Mali dvorani: 11. 9.; 18.
9. in 25. 9. Nedeljske projekcije, ki še ni­
majo objavljene ure, potekajo popoldan.
Točne ure bodo objavljene v tekočem te­
denskem urniku.
Nekoč je v prikupnem Votlem gričku
živel Mali mož in verjel je, da ima prav
vse, kar potrebuje. Sanje ga nagovorijo,
da mu vendarle nekaj manjka. Le kaj bi
to lahko bilo? Oprta si nahrbtnik in odide na dolgo pot po odgovor. Najprej k
Prazni glavi. Ta ga napoti dalje do jezera, kjer teče bistra voda, ki odveže vsak
jezik. Toda vrelec stražita Velika tesnoba in predrzni huligan, ki ju ne bo lahko
premagati. Mali mož mora poiskati knjigo, ki svetuje, kako prelisičiti tesnobo, a
zanjo so potrebna prav posebna očala
…inštitutu, medtem pa se naučijo ceniti
svoje napake, prijateljstvo in družino.
Klasični lutkovni marionetni film o
potovanju Malega moža, ki je odlo­
čen poiskati tisto, kar mu manjka.
Premiera filma 10. septembra ob 11:00 je del programa 13. bienalnega festivala sodobne lutkovne umetnosti Lutke. Več informacij o
programu festivala na www.lgl.si.
Deklica Matilda živi v hiši z neprijaznima
staršema in bratom Miho. Čas preživlja
s knjigami, ki si jih na veliko sposoja v
knjižnici. Potem ko prebere matematično knjigo, ugotovi, da ima genialno moč.
Zlahka množi večje številke in z očmi
premika predmete! Ko starši spoznajo,
da ni stara le štiri leta, temveč šest in
pol, jo končno vpišejo v šolo. Slaba novica je ta, da šoli vlada zoprna ravnateljica
Volovškarca, dobra pa, da ima Matilda v
novem razredu simpatično prijateljico
Sivko in krasno učiteljico Medico. Skupaj
z učiteljico se zapleteta v pravo dogodivščino proti Volovškarci, kjer Matildi nadnaravna moč še kako prav pride.
Družinska komedija po istoimenski
knjigi Roalda Dahla, ponovno v kinu
ob stoletnici pisateljevega rojstva.
»Matilda v nobenem pomenu ni ‘otroški
film’, čeprav bo starejšim otrokom zelo
všeč. Je temačna družinska komedija o
neumnih starših, krutih učiteljih in po­
gumni deklici, zato ni presenečenje, ko
izvemo, da Danny DeVito ni zgolj ena
glavnih zvezd filma, pač pa tudi njegov
režiser.«
- Rogert Ebert, rogerebert.com
»Mara Wilson, ki je zažarela na platnu
v vlogi hčerke Robina Williamsa v filmu
Očka v krilu in pričarala vlogo Natalie
Wood v rimejku Čudeža na 34. ulici,
je očarljiva, ne da bi bila že pretirano
ljubka ali nevzdržno zoprna. Je naravno
karizmatična in zdi se popolna izbira za
razigrano, neuklonljivo Matildo. Zaradi
Mare Wilson nam je mar za naslovno ju­
nakinjo, in to je identifikacija, ki je nujna
za Matildin uspeh. Redko lahko vidimo
tako izpiljeno igro pri tako mladi igralki.
/.../ Film Matilda ni politično korekten –
konec koncev je mini maščevalna fantazi­
ja – vendar je v tem primeru to zagotovo
plus.«
- James Berardinelli, reelviews.net
Vabljeni tudi k drugim dogodkom v Ljubljani ob stoletnici rojstva
Roalda Dahla, ki smo jih zbrali v posebni zloženki in na spletni strani
www.roalddahl.si.
Nedelja od 11:00 do 13:00,
Kinodvor. Mala dvorana.
Sezamov kotiček
Medtem ko si starši privoščijo zajtrk in
jutranji film na Zajtrku pri Kinodvoru,
otroci uživajo v igri. Kotiček je namenjen
predšolskim in osnovnošolskim otrokom.
4. 9. Knjižna skokica. Nahrbtniki so
že pripravljeni, barvice ošiljene, knjige
lično zavite ... Manjkata le še zvezek
in knjižna skokica, ki jo bomo naselili v
njem (z Matejo Lukežič). 11. 9. Origami
žabice. Nekje se bo skril zelen, a prikupen žabji učitelj. Priskakal bo med otroke in jih naučil zgibati origami žabice ter
jih pripravil na žabjo tekmo. Pridruži se
hitrostnemu skakanju in premagovanju
blatnih ovir (z Jernejo Bernot). 18. 9.
Gravžasti sluz. Otroci, imate radi sluz,
ki vam polzi med prsti? Potem pridite
in si naredite smrkljasti sluz, v katerem
ne bodo manjkala niti očesa (z Ireno
Narobe). 25. 9. Čarobne krede. Naredili
bomo vsak svojo tablico in s pogledom
poskusili prepričati kredo, da iz povsem
običajne postane čarobna, takšna, ki
piše sama od sebe ... Nam bo uspelo?
Pridi in se uri z nami (z Niko Rupnik).
Vsako prvo sredo v mesecu ob 13:00
Kino v plenicah.
Za starše z dojenčki.
Oglejte si film z rednega sporeda na pro­
jekciji, ki je prilagojena tako, da nas lah­
ko obiščete skupaj z dojenčkom.
7. 9. bo na sporedu film Ogorčenje (Indignation, James Schamus, ZDA, 2016,
110 minut).
Napovedujemo
8+
od
3. oktobra
Najin svet U-ri-deul Yoon Ga-eun, Južna Koreja, 2016, 95 minut, v korejščini s slovenskimi podnapisi
Film ponuja vpogled v svet otroških
odnosov, na videz preprostih, pa ven­
dar polnih čustev.
Na premieri 3. oktobra ob 17:00 se nam bo pridružila režiserka filma
Yoon Ga-eun! Premiera je del programa 22. Mednarodnega festivala
sodobnih umetnosti Mesto žensk. Vstopnice bodo v prodaji od 27.
septembra.
19. septembra
ob 17:00
Khatte – Izbira
svobode
Khatte – The Choice
of Freedom
Miha Mohorič, Slovenija/Nepal, 2015,
barvni, 55 minut
Dokumentarni film prikazuje življenja
otrok na ulicah Katmanduja, glavnega mesta Nepala. Režiser in snemalec
Miha Mohorič spremlja skupino dečkov,
ki mu pripovedujejo o svojih izkušnjah,
razmišljanjih. »Včasih grdo govorim in
včasih mislim na svojo mamo,« pove
eden od njih. Spijo na ulici in v opuščenem vodovodnem jašku, ne hodijo
v šolo, so pa pronicljivi opazovalci in
iznajdljivi v iskanju načinov preživetja.
Mnogi izkoriščajo njihovo stisko, med
njimi tudi dobrodelne organizacije. A
tu sta Sushil Babu Chetri, v preteklosti
sam otrok iz ulice, in Lalit Shasi, ki jim
iskreno želita pomagati. Sushil bi z njimi
rad ustvaril gledališko predstavo, Lalit
pa jim ponuja zatočišče, hrano in varnost v svoji sirotišnici.
V delih Mihe Mohoriča, popotnika in
filmskega ustvarjalca, najdevamo zgo­
dbe, ki nastajajo na presečišču življenj
posameznikov in širše družbe. Inženir
multimedije in antropolog po izobrazbi se danes posveča predvsem filmski
obravnavi tistih družbeno-kulturnih tematik, ki prepogosto ostajajo skrite ali
prezrte. V objektiv svoje kamere si prizadeva ujeti vsakdan »navadnih ljudi« in
beležiti njihove neizgovorjene zgodbe,
ob zavedanju slojevite kompleksnosti
in kulturne raznolikosti sodobnega
sveta. Je tudi ustanovitelj organizacije
HiddenWords, okoli katere so zbrani
mladi entuziasti, ki odkrivajo zgodbe na
potovanjih po odročnih predelih sveta,
in soustanovitelj Mednarodnega filmskega festivala v Kranjski Gori.
Projekciji sledi okrogla miza v
Kavarni.
oktobra v
Kinodvoru
Javni zavod Kinodvor
Kolodvorska 13
1000 Ljubljana Slovenija T: +386 1 239 22 13
M: +386 30 464 241
F: +386 1 239 22 16
E: info@kinodvor.org
http://www.kinodvor.org
Klub
- Pablo Larraín
Nina Peče Grilc, direktorica
T: +386 1 239 22 10
M: +386 40 632 574
E: nina.pece@kinodvor.org
Kinodvor, Kolodvorska 13, Ljubljana
Blagajna se odpre uro pred prvo
predstavo. Rezervacije in informacije:
01 239 22 17, blagajna@kinodvor.org
Koen Van Daele, pomočnik direktorice
za vodenje umetniškega programa
T: +386 1 239 22 11
M: +386 40 632 572
E: koen.vandaele@kinodvor.org
Petra Slatinšek, filmska vzgoja in mlada
občinstva (vodja programa, Kinobalon)
T: +386 1 239 22 20
M: +386 30 324 063
E: petra.slatinsek@kinodvor.org
Aliki Kalagasidu, vodja odnosov z
javnostmi
T: +386 1 239 22 14
M: +386 30 315 702
E: press@kinodvor.org
Tjaša Smrekar, trženje in vodenje
projektov
T: +386 1 239 22 18
M: +386 40 620 700
E: tjasa.smrekar@kinodvor.org
Maja Zrim, koordinatorka in
organizatorka kulturnega programa
T: +386 1 239 22 12
M: +386 30 322 551
E: maja.zrim@kinodvor.org
Tehnični oddelek :
Bojan Bajsič
T: +386 1 239 22 13
M: +386 40 548 879
E: bojan.bajsic@kinodvor.org