1. No category

december
2015
Mladost La giovinezza
Italija/Francija/Velika Britanija/Švica, 2015, DCP, barvni, 1:2.35, 118 minut
režija in scenarij Paolo Sorrentino
fotografija Luca Bigazzi
igrajo Michael Caine, Harvey Keitel,
Rachel Weisz, Paul Dano, Jane Fonda
festivali, nagrade Cannes. Nagrada
občinstva – Karlovi Vari. Srebrni
trak Združenja italijanskih filmskih
publicistov za najboljšega režiserja,
fotografijo in montažo. Italijanski zlati
globus za najboljšo fotografijo. Nomi­
nacije za Evropsko filmsko nagrado za
najboljši film, režiserja, scenarij, igralca
in igralko. Toronto. LIFFe.
distribucija FIVIA – Vojnik
»Vidiš tisto goro? Zdi se tako zelo blizu.
To je prihodnost,« reče Mick svoji mladi
sodelavki, preden ji pred nosom obrne
daljnogled in ji pokaže še, kako odda­
ljena je z njegove perspektive videti
preteklost. Mick in Fred, dva prekvaše­
na skorajosemdesetletnika v luksuznih
toplicah ob vznožju Alp, obkrožena z
nenavadnimi osebki vseh sort, crkljata
svoji obrabljeni telesi. Medtem ko ener­
gični režiser Mick še vedno hlasta po
življenju in hiti z dokončanjem scenarija
za svoj novi film, se že dolgo upokoje­
ni dirigent Fred trmasto otepa vabila k
vrnitvi na oder. In čeprav prijatelja rada
razdreta kakšen vic na temo staranja,
se dobro zavedata, kako malo prihod­
nosti jima še ostaja. Zdi pa se, da se ra­
zen njiju z odtekanjem časa prav nihče
pretirano ne obremenjuje.
Oskarjevec Paolo Sorrentino po Ne­
skončni lepoti znova skoči v čevlje
starejših in modrejših – tokrat zato,
da bi z nežno, s humorjem našpika­
od
14. decembra
no in v elegantne kompozicije ujeto
dramo razmišljal o minevanju časa.
Zvezdniška igralska zasedba in na­
grada občinstva v Karlovih Varih.
»Mislim, da je izbira teme posledica
moje omejene zmožnosti, da bi ustvaril
film o 'čisti' ljubezni: za kaj takega sem
preveč sramežljiv, zato sem koncept
ljubezni sublimiral tako, da sem ga pre­
nesel na prijateljski odnos, na spomin,
na odnose med starši in otroki. To je
moj poskus, da na čim bolj iskren način
postavim ljubezen na svoje mesto. /.../
Osnovna ideja filma je, da imajo tako
starejši ljudje kot mladi vedno neka
pričakovanja glede prihodnosti. Film je
glede tega optimističen, saj pravi, da
lahko v prihodnosti vsak najde trenutek
svobode.«
- Paolo Sorrentino
»Mladost je najbolj nežen film Paola Sorrentina do zdaj, čustveno bogata kontemplacija
življenjske modrosti – pridobljene, izgubljene
in znova obujene. /.../ Vse, kar od režiserja
pričakujejo njegovi oboževalci, je tu: čudovite kompozicije /.../, vrhunsko razumevanje
čustvenega razpona glasbe, očarljivo nepričakovane medigre in silovita igra, tokrat razdeljena med dve osebi /.../. Sorrentino svoje
filme strukturira kot skladatelj (zato je Cainov
lik še posebej na mestu): tu so velike teme,
vključno s staranjem, spominom, ljubeznijo in
lakoto po nadaljnji izpolnitvi, pa tudi krajši
intermezzi, ki segajo od preprostega opazovanja prek uživanja v vizualnih kontrastih do
skoraj mitskega čudenja lepoti v vseh njenih
oblikah. In ni ga boljšega prizorišča za to, kot
so hermetični elementi centra dobrega počutja – okolje, ki med drugim prikliče v spomin
Thomasa Manna, Antona Čehova, Lani v
Marienbadu ter Osem in pol.«
- Jay Weissberg, Variety
»Film je v povzetku slišati resnoben in melanholičen – in tudi je, a hkrati je prazničen,
baročen in nepredvidljiv, poln vizualnih in
glasbenih gegov.«
- Jonathan Romney, The Observer
»Večina filmskih in gledaliških dramatikov
pri obravnavi starostništva ne more mimo kopičenja filozofskih pridig o modrosti, izgubi,
obžalovanju in sprejemanju, o tem, kaj je v
življenju najpomembnejše, in podobnem, zato
je Sorrentinovo izogibanje tem konvencionalnim držam neznansko osvežujoče. Mladost je
bistroumen in lahkoten, trezen in vihrav, gibek, a razkošen film, hkrati zrel in razigran.«
- Todd McCarthy, The Hollywood
Reporter
Sestrica Umimachi diary
Japonska, 2014, DCP, barvni, 1:1.85, 128 minut
od
16. decembra
režija in scenarij Hirokazu Koreeda
(po grafičnem romanu Akimi Yoshida)
fotografija Mikiya Takimoto
igrajo Haruka Ayase, Masami
Nagasawa, Kaho, Suzu Hirose
festivali, nagrade Cannes. Nagrada
občinstva – San Sebastián. Toronto.
Busan. London. Viennale. LIFFe.
distribucija FIVIA – Vojnik
Tri sestre – Sachi, Yoshino in Chika –
živijo v veliki, udobni hiši v čudovitem
obmorskem mestecu Kamakura. Ko
izvejo, da jim je umrl oče, ki jih je pred
petnajstimi leti zapustil zaradi druge
ženske, odpotujejo na podeželje na
njegov pogreb. Tam spoznajo svojo
polsestro Suzu. Zadržana najstnica se
sestram takoj prikupi, in ker ocenijo,
da njena trenutna skrbnica ni dorasla
svoji nalogi, Suzu povabijo, naj živi z
njimi. Medtem ko se Kamakura obla­
či zdaj v žareče jesensko listje zdaj v
mehkobo cvetočih češenj, hiša pa se
polni enkrat z vonjem svežih sardel in
drugič z aromo domačega slivovega
vina, poskušajo štiri sestre med vsak­
danjimi opravili in sezonskimi običaji,
ki prebujajo čute in spomine, zakrpati
vrzeli svoje ranjene družine.
Hirokazu Koreeda, mojster sodob­
ne japonske družinske drame (Želim
si, Kakršen oče, takšen sin), se vrača
s subtilno, tenkočutno, v slikovito
okolje starodavne Kamakure postav­
ljeno zgodbo o štirih sestrah, ki se
preko drobnih radosti in družinskih
ritualov zlagoma povezujejo v dru­
žinsko celico.
»Seveda, glavne junakinje filma so šti­
ri sestre in lahko bi tudi rekli, da film
govori o tem, kako najmlajša sestra
Suzu učvrsti svojo identiteto, najsta­
rejša Sachi pa naposled sprejme svo­
je starše. A sam mislim, da se film še
bolj kot na to osredotoča na mesto in
na čas, ki se zgošča v njem. Prav tako
kot morsko obalo obliva plima, ostaja
mesto, kljub stalnim prihodom in od­
hodom njegovih prebivalcev, v svojem
bistvu nespremenjeno /.../. Nekega
dne v prihodnosti, ko bodo vsi liki iz
zgodbe že pokojni, bodo v mesto priš­
li drugi ljudje in tu preživeli del svo­
jih življenj. Človeško življenje se zdi
neznatno kot zrno peska na plaži.«
- Hirokazu Koreeda
»Medtem ko sestram dnevi minevajo med
njihovimi nevznemirljivimi službami in ne
povsem trdnimi ljubezenskimi zvezami, se v
pripoved lirično vpletajo bobneča prisotnost
oceana, rapsodične menjave letnih časov in
ljubeče obujanje družinskega kulinaričnega
izročila. Kot vino, ki ga izdelujejo iz sadežev
svoje petinpetdesetletne slive, je treba tudi
družinske spomine in vezi kar najbolj skrbno
hraniti, namiguje Koreeda. Tovrstni prizori
ponujajo potrpežljivemu gledalcu, uglašenemu na pritajena čustva in mehko valujoče
ritme klasičnih japonskih družinskih dram,
nepopisen užitek.«
- Maggie Lee, Variety
»Ta tihi, zadržani in nežni film gledalcu dopušča užitek, da iz njega izbeza pripovedne
finese, podan pa je s čudovito svežino in jasnostjo. /.../ Odlikuje ga izjemen občutek za
kompozicijo. Nič ni preveč poudarjeno, nihče
pretirano ne povzdiguje glasu, niti v najbolj
stresnih trenutkih; ne v drami ne v režiji ni nič
takega, kar bi dišalo po velikem naprezanju,
pa vendar film počasi kopiči svojo moč, kot
crescendo v komorni glasbi.«
- Peter Bradshaw, The Guardian
»Nad Sestrico lebdi Yasujiro Ozu /.../. Prizorišča so sodobna in kamera ni podvržena strogosti pokojnega mojstra, a namerno lagoden
ritem, pretanjeno pripovedovanje, globoka
človečnost vseh likov in čustveni podtokovi,
skriti pod mirnimi, zadržanimi površinami,
nekako dajejo na znanje, da je mojster prisoten v duhu.«
- Dan Fainaru, Screen Daily
»Koreede ne zanima žgoča drama. Njegovi
družinski filmi /.../ obravnavajo velika vprašanja na lahkoten način. Smrt, odpuščanje, ljubezen, smisel človekovega bivanja na tem planetu: to so teme, s katerimi se Koreeda spopada,
a nikoli na življenje in smrt. Nekje globoko v
sebi se najbrž zaveda, da njegovi liki niso ravno edinstvena bitja. Kot taki tudi niso mišljeni;
mišljeni so kot ljudje, kot smo mi sami.«
- Tom Grierson, Paste Magazine
Macbeth Macbeth
Velika Britanija/Francija/ZDA, 2015, DCP, barvni, 1:2.35, 113 minut
režija Justin Kurzel
scenarij Jacob Koskoff, Michael
Lesslie, Todd Louiso (po istoimenski
drami Williama Shakespearja)
fotografija Adam Arkapaw
igrajo Michael Fassbender, Marion
Cotillard, Paddy Considine
festivali, nagrade Cannes. 6 nominacij
za nagrado britanskega neodvisnega
filma, vključno za najboljši film,
najboljšega režiserja, najboljšega
igralca in igralko. LIFFe.
distribucija Blitz Film & Video
Distribution
Ellon, 11. stoletje, nekje sredi mračnih,
blatnih, s krvjo prepojenih škotskih pla­
njav. Macbeth, divji bojevnik in zvesti
general vojske kralja Duncana, v bru­
talnem boju naposled ugonobi vodjo
uporniških sil. Po bitki mu pot prekri­
žajo tri ženske, mrhovinarke, ki skubijo
trupla padlih vojakov, in Macbethu pre­
rokujejo, da bo nekoč postal kralj. Med­
tem doma, v oddaljenem Invernessu,
Lady Macbeth, ki svojega moža ni vide­
la že leta, še vedno žaluje zaradi izgube
njunega edinega otroka. Ko pa prejme
moževo pismo, v katerem ji Macbeth
poroča o prerokbi, v njeni ranjeni duši
vzklije seme zla – podel načrt, kako
možu odpreti pot do prestola.
Michael Fassbender in Marion Cotil­
lard na čelu sodobne reinterpretacije
Shakespearjeve tragedije – silovite,
surove, napete spirale nebrzdane sle
po oblasti, ki jo hrani travma iz pre­
teklosti.
od
21. decembra
»Zanima me, kako nasilje opredeljuje
ljudi; zanima me, kako ga ljudje izko­
ristijo za zapolnitev praznine v svojem
življenju. Mislim, da je Macbeth rojen
iz sveta nasilja: bojevnik je, nasilje ga
obkroža, del njega je. Zares me je
pritegnila misel, da se Macbeth sko­
zi nasilje skoraj osvobodi, še zlasti
z Duncanovim umorom, in se nato
pogrezne vanj, v njem najde nekakšen
mir. Zanima me torej, kako ljudje op­
ravičujejo nasilje, kako ga uporabljajo
in kako v njem najdejo normalnost.
/…/ Vse se je zgodilo zelo naravno,
vse je izšlo iz namere, da bi bili čim
bolj zvesti prostoru, da bi verze vpe­
li v zunanja prizorišča in dopustili, da
se elementi narave zažrejo v poezijo
na zelo intuitiven način. To je bilo iz­
hodišče za vse, celo za glasbo. In ko
smo se enkrat odločili, da film tako
trdno ukoreninimo v prostor in da bo
ta prostor brutalen, skoraj kot bi ga
vzeli iz katere izmed knjig Cormaca
McCarthyja, je to narekovalo vse ostalo.«
- Justin Kurzel
»Strašljivo visceralen in brezhibno odigran
film, sveža, poživljajoča posodobitev, ne glede na to, da ostaja čudovito ukoreninjena v
zgodovino. Čeprav odlično izbran igralski
ansambel s Shakespearjevimi besedami ravna
nadvse skrbno, je strastno čutni način pripovedovanja avstralskega mojstra tisti, ki iz
Shakespearjeve igre ustvari film za današnji
čas – čeravno preveč okruten, da bi ga prikazovali v šolah.«
- Guy Lodge, Variety
»Kurzelov Macbeth je v meglice ovita, blatna, krvava, zemeljska zadeva, deloma /.../
posneta v bližnjih planih s kamero iz roke, ki
omogoča, da so običajno zakričane replike
intimno zašepetane, trpeča obraza Michaela
Fassbenderja (kot Macbetha) in njegove gospe pa srhljivo stopita v fokus. /.../ Kurzel
vse nadnaravne elemente drame usidra v
materialni svet. /.../ Ta telesnost v kombinaciji z intenzivnostjo igre preoblikuje Shake-
spearjevo najstrašljivejšo dramo v realističen spust v posttravmatsko stresno motnjo.«
- Anton Bitel, Little White Lies
»Kurzel besedila ni skrajšal v tolikšni meri
kot Kurosawa, a njegovi s škotskimi naglasi
opremljeni igralci bolj momljajo kot deklamirajo in film več kot z besedami pove s podobami. To je zelo gestikulativen film. Medtem ko
načrtujeta umor, si Macbethova gledata iz oči
v oči, zatopljena v šepet, njune roke pa pod
debelimi plastmi oblek iščejo meso: umor kot
afrodiziak.«
- David Jays, Sight & Sound
»Karkoli že si bodo gledalci mislili o Kurzelovem filmu, med ogledom gotovo ne bodo
razmišljali o Macbethu, ki sta ga posnela
Polanski ali Welles, pa tudi o kateremkoli drugem Macbethu ne – in že samo to je zavidanja
vreden dosežek.«
- Fionnuala Halligan, Screen Daily
Jastog The Lobster
Irska/Velika Britanija/Francija/Grčija/Nizozemska, 2015, DCP, barvni, 1:1.85, 118 minut
režija Yorgos Lanthimos
scenarij Yorgos Lanthimos, Efthimis
Filippou
fotografija Thimios Bakatakis
igrajo Colin Farrell, Rachel Weisz, John
C. Reilly, Léa Seydoux, Ariane Labed
festivali, nagrade Nagrada žirije –
Cannes. Nagrada Georges Delerue za
najboljšo izvirno glasbo in oblikovanje
zvoka – Gent. 7 nominacij za nagrado
britanskega neodvisnega filma, vključno
za najboljši film, najboljšega režiserja,
najboljši scenarij in najboljšega igralca.
Toronto. New York. London. LIFFe.
distribucija Continental film
Nekje v bližnji prihodnosti, v svetu,
ki niti ni videti tako zelo drugačen od
našega, vladajo čisto posebna pravila.
Največji zločin je biti samski in zgube, ki
se jim ne uspe pravočasno popar­čkati,
so deportirane v Hotel, v nekakšne
zmenkarske vice, kjer si morajo v pičlih
45 dneh poiskati partnerja. Če jim pod­
vig spodleti, so nemudoma spremenje­
ni v žival po lastnem izboru. V Hotelu se
po sili razmer znajde tudi David, zadr­
žan moški s šarmantnimi brčicami pod
nosom, ki s hotelsko ponudbo nima
sreče. Neke noči pa mu uspe zbežati v
Gozd. Tam najde ljubezen svojega živ­
ljenja, toda ona, Kratkovidna ženska,
je pripadnica fundamentalističnih Sa­
motarjev, ti pa vsako spogledovanje z
gosti Hotela najstrožje kaznujejo.
Colin Farrell in Rachel Weisz v nena­
vadni ljubezenski zgodbi Yorgosa
Lanthimosa. Nagrada žirije v Cannesu
in štiri nominacije za evropsko film­
sko nagrado, med njimi tudi za naj­
boljši film, režiserja in igralca.
silvestrska
predpremiera
31. decembra
ob 21:00
»Zamisel za film se je porodila med de­
bato o tem, kako se ljudem zdi, da mo­
rajo vedno biti v razmerju; kako drugi
ljudje vidijo tiste, ki jim to ne uspe; kako
te štejejo za zgubo, če ne moreš biti z
nekom; kaj vse ljudje naredijo, da bi bili
z nekom; strah; in vse tiste stvari, ki nas
spremljajo med iskanjem partnerja. /.../
Mislim, da sem dejansko želel posne­
ti ljubezenski film /.../, a tudi če gre za
moj najtoplejši, najbolj romantičen film
doslej, sem še vedno hotel, da ohra­
ni ciničen pogled, da prikaže ironijo in
absurdnost stvari, ki jih dojemamo kot
normalne. /.../ To je zelo svojevrsten film
in upam, da ima svoj glas in odpira do­
ločena vprašanja. A poleg tega bi si že­
lel, da bi vsak gledalec o njem razmišljal
na svoj način.«
- Yorgos Lanthimos
»Kot sta to pred njim počela že Luis Buñuel
in Michael Haneke, tudi Lanthimos ustvarja
na glavo postavljene svetove, da bi nas spodbudil k ponovnemu premisleku predpostavk
našega vsakdana – v tem filmu poskuša razde-
lati problem družbene fetišizacije ljubezenske
para. /.../ Jastogova popolna, do potankosti
domišljena edinstvenost na gledalca naredi
močan vtis, saj ima režiser pod nadzorom
prav vsak vidik svoje obrti in prinaša nenavaden, brezkompromisen pogled.«
- Trevor Johnston, Little White Lies
»Čudovito zabaven protest zoper stremljenje
družbe k nuklearnemu parčkanju, ki po lastni
nabriti logiki eskalira v izjemno nežno, globoko originalno ljubezensko zgodbo.«
- Guy Lodge, Variety
»Lanthimosov režijski pristop je skrajno
enigmatičen. Nikoli nam ne da vedeti, ali je
neki prizor mišljen komično, groteskno ali
zlovešče – ali pa vse troje skupaj. Namerno
zabrisuje meje med farso, trilerjem in distopično grozljivko.«
- Geoffrey Macnab, The Independent
»Ko se šokantnosti in nadrealistično-satirične
domislice kopičijo, akumulirajo pomen in se
iztečejo v napol odprt konec, ki sprašuje, ali
je sploh mogoče, da se dva človeka zaljubita
pod pogoji, drugačnimi od tistih, ki jih je zanju postavila kultura. So komedije, ki so čudaške zavoljo čudaškosti same – in je ta film.«
- Ignatiy Vishnevetsky, The A. V. Club
»Grški režiser Yorgos Lanthimos v Jastogu
obrusi svojo specialiteto – reductio-ad-absur­
dum družbeno satiro – do točke najvišjega
sijaja.«
- Dennis Lim, Artforum
Predprodaja vstopnic za silvestrsko
predpremiero se začne 3. decembra.
Vstopnina: 6,50 EUR (film + kozarček
penine)
Zenit Zvizdan
Hrvaška/Slovenija/Srbija, 2015, DCP, barvni, 1:2.35, 123 minut
režija in scenarij Dalibor Matanić
fotografija Marko Brdar
produkcija Ankica Jurić Tilić
igrajo Tihana Lazović, Goran Marković,
Nives Ivanković, Dado Ćosić, Stipe
Radoja, Trpimir Jurkić, Mira Banjac
festivali, nagrade Nagrada žirije
v sekciji Posebni pogled – Cannes.
Zlata arena za najboljši film, režijo,
glavno žensko vlogo, stransko moško
vlogo, stransko žensko vlogo in
kostumografijo, nagrada Združenja
hrvaških filmskih kritikov – Pulj.
Nagrada C.I.C.A.E. – Sarajevo. Nagrada
Art kino mreže Slovenije za najboljši
celovečerec, najboljša fotografija –
FSF, Portorož. LIFFe.
distribucija Gustav film
1991: Jelena in Ivan sta mlada in zalju­
bljena, a v zraku je že čutiti zlovešč vrti­
nec norosti, strahu in zmede prihajajo­
če vojne, ki kani njuni ljubezni pristriči
krila. 2001: Med Natašo in Antejem se
krešejo očitne iskre ljubezni, a rane, ki
so ostale po koncu vojne, so še preveč
sveže, da bi se iz te zagledanosti lahko
rodil odnos. 2011: Zlo in nezaupanje še
vedno nista popolnoma izkoreninjena,
a če bosta ljubimca lahko pustila pre­
teklost za sabo, bo ljubezen morda
končno vzklila.
Tri zgodbe o prepovedani ljubezni
med hrvaškim fantom in srbskim de­
kletom, postavljene v tri zaporedna
desetletja v sosednji vasi z dolgo
zgodovino medetničnega sovraštva.
Nagrada žirije v sekciji Posebni po­
gled v Cannesu.
samo do
6. decembra
»Vedno sem si želel posneti film, ki bi
za nas iz regije deloval kot zrcalo; film,
skozi katerega bi se lahko soočili s tre­
nutki, ko smo si dovolili, da se namesto
kot vsakdanji spodobni ljudje vedemo
kot skupnost, ki jo držijo v šahu temne,
vnaprej določene sile. Rad bi pokazal,
kaj se je zgodilo, ko so ljudje sledili poti,
ki jih je kratkoročno pripeljala v stanje
sramotne evforije, nazadnje pa povzro­
čila globoko nesrečo in nepotrebno
trpljenje. Zenit slavi nesebičnost in
ljubezen – tisto najboljše v človeški na­
ravi, kar se še vedno bori, da bi v naši
regiji znova zmagoslavno vstalo. Kajti
prepričan sem, da politika in ekstremni
nacionalizem na koncu koncev nikoli ne
zmagata. Zmaga ljubezen.«
- Dalibor Matanić
»S postavitvijo vsake od zgodb v čas čudovitih
poletnih dni je že pripravljen vizualni kontrast
temnemu podtoku nestrpnosti. Mojster fotografije Marko Brdar v široke plane zajema čudovita prizorišča, zamazana zgolj s predsodki
in neumnostmi svojih človeških prebivalcev.
/.../ Goran Marković je še posebej prepričljiv
kot obupani, ljubezni željni Ivan iz leta 1991,
Tihana Lazović pa naredi močan vtis z vsako
od svojih treh junakinj; brezglavo zavezana
ljubezni kot Jelena, jeklena in neizprosna kot
Nataša ter utrujena in previdna kot Marija.
V njenih treh značilnih vlogah je zgoščen ves
čustveni lok filma.«
- Allan Hunter, Screen Daily
»Vizualna plat filma je izjemna. Mojster fotografije Marko Brdar odlično izrablja širino
platna in ustvarja vizualno osupljive podobe,
od male škrlatne rožice, ki prinese nekaj barve v kader, ovit v barve slame in zelenja, do
čutne kapljice znoja na zatilju Lazovićeve /.../.
Začetni prizori čudovite hribovite pokrajine
vzbujajo občutek, da bo narava ne glede na
človeško uničevanje ostala in še naprej vabila
s svojim večnim mirom.«
- Jay Weissberg, Variety
»/.../ ni dvoma, da je film kompleksno, premišljeno in pronicljivo delo, ki sicer pogosto tematiko – vojno na območju bivše Jugoslavije
in njene posledice – obravnava na svež način.
Časovni razdalji primerno se film namreč ne
ukvarja le z realnostjo vojne v času, ko se je
ta začenjala ali končevala, temveč tudi s posledicami, ki jih ima dvajset let pozneje na
generacijo, ki z vsem skupaj pravzaprav ni
imela nič.«
- Tina Poglajen, Ekran
»Tisto, zaradi česar je Zenit sodoben in relevanten, je način, kako povzame dvajset let
pritajeno brbotajoče sovraštvo in pokaže, da
brazgotine še vedno ostajajo.«
- Deborah Young, The Hollywood
Reporter
Morilka Nie Yinniang
Tajvan, 2015, DCP, barvni/čb, 1:1.37/1:1.85, 105 minut
režija Hou Hsiao-hsien
scenarij Hou Hsiao-hsien,
Chu Tien-wen, Hsieh Hai-meng, Zhong
Acheng (po noveli Peija Xinga)
fotografija Mark Lee - Lee Ping Bing
igrajo Shu Qi, Chang Chen, Zhou Yun,
Tsumabuki Satoshi, Juan Ching-tian,
Hsieh Hsin-ying, Sheu Fang-yi
festivali, nagrade Najboljši režiser –
Cannes. Toronto. Busan. New York.
London. Tajvanski kandidat za oskarja
v kategoriji najboljši tujejezični film.
11 nominacij za nagrado zlati konj. LIFFe.
distribucija FIVIA – Vojnik
Kitajska, 9. stoletje. Desetletno gene­
ralovo hčer Nie Yinniang ugrabi nuna
in jo izuči za izjemno borko – pravični­
ško morilko, ki naj odstrani krute, sko­
rumpirane lokalne glavarje. Toda ne­
kega dne ji ena izmed nalog spodleti
in njena gospodarica jo pošlje nazaj v
rojstni kraj s težko nalogo: ubiti mora
moškega, ki mu je bila obljubljena,
svojega bratranca na čelu največjega
vojaškega območja na severu Kitaj­
ske. Po trinajstih letih izgnanstva se
mora dekle soočiti s svojimi spomini,
starši in zatrtimi čustvi ter se odločiti,
ali bo izdala kodeks svojega ceha ali
pa bo žrtvovala moškega, ki ga ljubi.
Samosvoja reinterpretacija filma
borilnih veščin tajvanskega mojstra
Hou Hsiao-hsiena. Film izjemne le­
pote in zgodovinske preciznosti;
počasi tleča, detajlirana pripoved
o skrivnostni morilki, postavljeni
pred težko dilemo. Nagrada za naj­
boljšo režijo v Cannesu.
samo do
6. decembra
»Hotel sem se preizkusiti v žanru
wuxia – a na realističen način, ki
ustreza mojemu temperamentu. Ni v
mojem slogu, da bi prikazoval borce,
ki letijo po zraku ali izvajajo piruete na
stropu /.../. Sam raje stojim z nogami
trdno na tleh. Bojni prizori v Morilki
namigujejo na to generično tradicijo,
a prav gotovo niso v središču drame.
/.../ Pravzaprav so name najbolj vpliva­
li japonski samurajski filmi Kurosawe
in ostalih, kjer je tisto, kar zares šteje,
filozofija, ki spremlja čudaški samuraj­
ski posel, ne pa sami akcijski prizori,
ki so zgolj sredstvo za dosego cilja in
v bistvu anekdotični. /.../ S 'slikovitimi'
posnetki pokrajin sem hotel pokazati,
kako se v ta dih jemajoče lepa prizori­
šča umešča človek. Kmetje, ki jih vidi­
te v teh prizorih, so pravi kmetje, ki se
v filmu vedejo natanko tako kot v res­
ničnem življenju. Nekatere prizore so
celo navdihnili s svojimi predlogi, kako
snemati starosvetne navade – zelo
vsakdanje, zelo človeške. Ko so posta­
li lačni, so si kmetje, ne glede na to, ali
smo snemali ali ne, preprosto odrezali
rezino suhega mesa z večjega kosa,
obešenega na drog. Vse to sem po­
snel, čeprav ni bilo v scenariju. Takšna
je moja režijska metoda: dopustim, da
se zgodi, karkoli se pač zgodi.«
- Hou Hsiao-hsien
»/…/ brezhibna zakladnica svetlobe, teksture
in gibanja. To je eden najlepših filmov, kar
sem jih kdajkoli videl.«
- Robbie Collin, The Telegraph
»/.../ to je svojevrsten, celo oseben pogled
na žanr filma borilnih veščin. Izbruhe bliskovitih mečevanj prekinjajo spokojni dolgi
prizori v meglico ovitih in z luno obsijanih
pejsažev, bolj kot trenutnim zahtevam in
pričakovanjem žanra pa sledijo čistemu lite­rarnemu slogu.«
- Deborah Young, The Hollywood
Reporter
»Kot vedno pri Hsiao-hsienu tudi tokrat tisto,
kar ostane neizgovorjeno – nevidne sile in skrite
strasti, ki vodijo like – pred nami vstane s pritajeno jasnostjo. Morilka je predvsem čisti film:
halucinatorna interakcija barv, gibanja in svetlobe ter navdušujoča študija teles v prostoru.«
- Dennis Lim, Artforum
»To so podobe, ki jih občutimo kot čas – zdijo se prežete s časom, marinirane v njem, kot
da Hou ne bi čakal le petindvajset let, ampak
enajst stoletij, s kamero, postavljeno na to pobočje ali ob oni s slamo kriti skedenj, da bi
ujel ravno pravšnjo kombinacijo svetlobe in
oblakov, gibanja in mirovanja, ravno pravšnji
padec rokava ali trepet zavese v vetrcu.«
- Jessica Kiang, Indiewire
od
7. do 13.
decembra
12. Mednarodni festival
animiranega filma Animateka
Animirani dokumentarci, odlični celovečerci pa še ščepec seksa in erotike v
animiranem filmu. Kinodvor, Slovenska kinoteka, Moderna galerija.
Animateka trmasto vztraja pri promociji
filmov iz Vzhodne in Srednje Evrope – v
poplavi festivalov v bližnji in daljni okolici
smo v tem programskem smislu edin­
stveni. Skozi selekcijsko sito se je letos
v tekmovanje za nagrado občinstva
D'SAF!, ki jo podeljuje Društvo sloven­
skega animiranega filma, in veliko nagrado mednarodne žirije 2 koluta
prebilo 36 avtorskih kratkih animiranih
filmov. O nagradah bo letos odločala
mednarodna žirija v sestavi: Rosto (Ni­
zozemska), Anet ter Horst (Nizozem­
ska), Julie Roy (Kanada), Robert Mor­
gan (Velika Britanija) in Jean-Luc Slock
(Belgija). Med programi žirantov vas še
posebej vabim na retrospektivi Rosta in
Roberta Morgana, ki s svojima avtorski­
ma vizijama ustvarjata samosvoj žanr
na meji med fantastiko in grozljivko.
Za začetek festivala bo avtor letoš­
njega plakata, nizozemski eklektični
umetnik Rosto, Kinodvorovo Galerijo in
kletne prostore Moderne galerije pre­
oblekel v fantastične barve svojih avdiovizualnih kreacij.
V Evropskem tekmovalnem programu
študentskih animiranih filmov v štirih
programih predstavljamo kar 58 od­
ličnih evropskih študentskih animacij,
ki se bodo potegovale za nagrado za
evropski študentski film. Nagrado že
tradicionalno podeljujejo študentje Uni­
verze v Novi Gorici in Univerze v Ljublja­
ni. Festivalsko uspešnico, poimenovano
Svetovni jagodni izbor, selekcijo odlič­
nih kratkometražnih animiranih filmov
iz festivalske sezone 2014–2015, letos
znova predstavljamo v štirih programih.
Poleg štirih tekmovalnih programov
kratkih animiranih filmov, prilagojenih
za različne starostne skupine, bodo v
sklopu Družinski Slon na sporedu tudi
Slonova panorama v dveh programih,
program kanadskih draguljev iz arhiva
NFB, program nizozemskih sodobnih
animacij za družine in Kinobalonova
premiera novega celovečernega ani­
miranega filma irskega avtorja Tomma
Moora Pesem morja (Song of the Sea,
2014). Za posladek pa bomo prikaza­
li še pred-kinematografsko premiero
nove uspešnice francoskega studia
Folimage Fantomski deček (Phantom
Boy, 2015), ki v distribuciji Društva 2 ko­
luta spomladi 2016 prihaja v slovenske
kinematografe. Z brezplačnimi delavni­
cami animiranega filma ter z razstavo
Zarje Menart o likovni zasnovi filma
Cipercoper pa bo Slon popestril festi­
valski spremljevalni program.
Več o programu Slon na www.slon.animateka.si
Kot vsako leto vam Animateka ponuja
ekskluzivne projekcije odličnih avtor­
skih animiranih celovečercev za odra­
sle. Zgodovinska drama brazilskega
režiserja Luiza Bolognesija Zgodba o
ljubezni in jezi (Uma História de Amor
e Fúria, 2013) je prejela nagrado za
najboljši celovečerec na festivalu v An­
necyju, Mala iz ribarnice (Malá z rybár­
ny, 2015), lutkovno animirana priredba
Andersenove klasike v režiji češkega
mojstra Jana Baleja, pa šele začenja
svoj pohod po mednarodnih festivalih.
V sklopu retrospektive animirani do­
kumentarni film si boste lahko ogledali
Čarobno goro (The Magic Mountain,
2015) romunske režiserke Ance Damian,
biografijo poljskega disidenta, ki se je
v Afganistanu na strani Massoudove
vojske boril proti Sovjetski zvezi, in ani­
mirano-dokumentarni intervju z lingvi­
stom in političnim aktivistom Noamom
Chomskim Ali je veliki človek srečen?
(Is the Man Who Is Tall Happy?, 2013) v
režiji kontroverznega Francoza Michela
Gondryja.
Med posebnimi predstavitvami se
bodo letos na Animateki, ob obsežni
retrospektivi animiranega dokumen­
tarnega filma in žgečkljivih vsebinah v
tematskih programih Seks in erotika
v animiranem filmu ter Preseganje
spolov v animiranem filmu, zvrstili
še naslednji programi: zgodovina al­
banskega komunističnega animirane­
ga filma, program Cartoon d’Or 2015,
predstavitev najboljših sodobnih fran­
coskih študentskih animiranih filmov in
še posebej bogat program predavanj
Odprta platforma v Kinodvorovi Kavarni.
Da bi vsem zvestim gledalkam in gle­
dalcem Animateke olajšali nič kaj lahko
izbiro, kaj si ogledati na festivalu, smo
se letos potrudili in skoraj vse projek­
cije ponujamo na ogled dvakrat. Zato
upam, da se vidimo na 12. Animateki,
na še enem decembrskem praznova­
nju animacije v Ljubljani. Posebej vas
vabim na 3D stereoskopsko odprtje fe­
stivala, na katerem bomo med drugim
pokazali dva arhivska dragulja enega in
edinega Normana McLarna.
- Igor Prassel
Več o programu na: www.animateka.si
na sporedu
Svobodna šola
Approaching the
Elephant
Amanda Rose Wilder, ZDA, 2014,
DCP, črno-beli, 89 minut, distribucija
Demiurg
Kaj se zgodi, ko otrokom dopustimo, da
sami odločajo, kako bo potekal pouk?
Dobrodošli na Svobodni šoli Teddy
McArdle, kjer ni ne testov ne ocen, ot­
roci pa obiskujejo le tista predavanja,
ki jih resnično zanimajo. Tu pravila igre
narekujejo nadebudni šest- do deset­
letniki. Vse, kar morajo storiti, je, da na
sestanku predlagajo novo pravilo, in ve­
čina bo z demokratičnim glasovanjem
odločila, ali ga sprejme ali ne. Predlogi
kar dežujejo: »Hočem, da pride špan­
ska učiteljica in nas uči španščino.«
»Noben ne sme nobenmu preprečit, da
dela karkol.« »Če hoče gdo počivat nej
na vrata napiše soba za počivanje.«
Kako je videti pouk na takšni šoli? Je
to alternativa tekmovalno naravnane­
mu sistemu izobraževanja? Je to šola,
ki odpira prostor, kjer lahko otroci res­
nično razvijejo svoje potenciale, ali pa
tu zaradi pomanjkanja ostro začrtanih
meja najbolj prosperirajo prav največji
tirani?
Observacijski dokumentarec o vzpo-­
nu in padcu ene izmed eksperimen­
talnih »svobodnih« šol ponuja odlič­
no izhodišče za razmislek o prednos­
tih in pasteh različnih načinov vzgoje
in izobraževanja.
»Svobodna šola deluje kot lakmusov papir:
tam, kjer bo en gledalec videl očitno podporo
sicer pomanjkljivemu, a nujno potrebnemu
šolskemu modelu, bo nekdo drug videl ponesrečen, celo neodgovoren utopični projekt,
Gospodarja muh v kleti neke cerkve v New
Jerseyju. /.../ Otroške osebnosti so izjemne,
predvsem v dramatičnem jedru filma, ko
nadzor nad učno uro prevzame razposajeni,
karizmatični nadlegovalec, čigar razmršena
griva v kombinaciji s črno-belo filmsko fotografijo v misli prikliče Truffautovega Divjega
otroka.«
- Nick Pinkerton, Sight & Sound
»Wilderjevo so primerjali s Frederickom
Wisemanom in njen pristop k dokumentarni
formi zares odlikuje podobna sofisticiranost.
Toda njena snov v sebi nosi redko videno
intenzivnost in Wilderjeva, modra in prebrisana režiserka, to napetost s pridom izrabi.«
- Calum Marsh, The Village Voice
Za zamudnike
Vsako nedeljo ob 19:00
6. decembra
ob 19:00
20. decembra
ob 19:00
za člane Kluba Kinodvor
vstop prost
Ex_Machina
Ex Machina
Alex Garland, VB, 2015, DCP, barvni,
110 minut
igrajo Alicia Vikander, Domhnall
Gleeson, Oscar Isaac
distribucija Karantanija cinemas
Caleb, mlad računalniški programer,
dobi priložnost, da preživi teden dni
v odmaknjenem visokotehnološkem
domovanju internetnega magnata
Nathana. Kmalu ugotovi, da mu je ta
namenil sodelovanje v nenavadnem
eksperimentu: preizkusil naj bi njegovo
najnovejšo stvaritev, osupljivo napre­
dno umetno inteligenco, ujeto v telo
lepe androidke Ave.
»Intelektualna, precizno kalibrirana komorna
drama pisatelja in scenarista Alexa Garlanda je eden tistih redkih primerov sodobne
znanstvene fantastike, ki jih lahko postavimo
ob bok Iztrebljevalcu ali Terminatorju. Vse,
za kar je bil ta skromni film prikrajšan v teži
proračuna, je več kot nadoknadil z elegantno ekspresivno scenografijo, provokativnimi
idejami na temo tanke meje med človekom in
strojem ter sijajno igro.«
- Scott Foundas, Variety
»Film, ki deluje kot mešanica Frankensteina
in Iztrebljevalca s pridihom Hitchcocka in
prikaznimi Dickensovih Velikih pričakovanj,
je izjemno sofisticiran, hkrati pa prežet z užitki napete igre mačke in miši.«
- Rosie Fletcher, Total Film
»Garlandov dolgo pričakovani režijski prvenec sintetizira osupljiv razpon pisateljevih filozofskih preokupacij v eleganten, minimalističen komorni film – Frankenstein Mary Shelley,
predelan v vojno med spoloma za 21. stoletje.«
- Guy Lodge, Variety
»Srečanja z Avo so sila bistroumno ozadje za
presenetljivo učinkovit znanstvenofantastični
film, ki je hkrati tudi neprizanesljivo napet.
Vsebina je polna najnaprednejše znanosti in
debat, a izziv, ki ga pred Caleba postavi Na­
than, prestavi poudarek na njegova čustva in
sposobnost analize tistega, kar mu sporočajo
čuti. Ob pripovednih obratih je gledalec prisiljen prevprašati globino lastnih občutkov in
ostrino svojih čutil.«
- Michael Sragow, Film Comment
Igra imitacije
The Imitation Game
Morten Tyldum, Velika Britanija/ZDA,
2014, DCP, barvni, 114 minut
igrajo Benedict Cumberbatch, Keira
Knightley, Matthew Goode
distribucija Blitz Film & Video
Distribution
Igra imitacije je zgodba o Alanu Turin­
gu, britanskem matematiku, kriptogra­
fu in dolgo zamolčanem junaku druge
svetovne vojne, ki je uspel razbiti kodo
nacističnega šifrirnega stroja Enigma.
Njegovo delo je bistveno pripomoglo
k skrajšanju druge svetovne vojne in
rešilo številna življenja, naprava, ki jo je
iznašel, pa velja za prototip sodobnega
računalnika. Turing je umrl leta 1954,
dve leti po tistem, ko so ga aretirali in
obsodili zaradi homoseksualnosti. Film
je dobitnik oskarja za najboljši prirejeni
scenarij.
»Igro imitacije bi lahko na prvi pogled /…/
uvrstili v tisti prikladni žanr biografij o trpečem geniju, ki v času oskarjev rastejo kot ple-
vel. Vendar to ne bi bilo pošteno do filma, ki
v vseh pogledih prekaša druge primerke tega
žanra. /…/ eden najbolj premišljenih in tankočutnih filmov leta in eden najboljših in najbolj
karizmatičnih igralskih nastopov.«
- Richard Corliss, Time
»Vrhunec kariere Benedicta Cumberbatcha
in najboljši britanski film leta. /…/ Mojstrsko
zrežiran do najmanjše podrobnosti. Klasika.
/…/ Naj bo triler, kostumska drama ali družbeno angažiran film, Igra imitacije sledi konvencijam in kodam žanra, ne da bi kdajkoli
zdrsnila v kliše.«
- Kaleem Aftab, The Independent
»Nesporen užitek je potopiti se v živahen
vohunski triler, ki nam ga postrežejo strokovnjaki. Igra imitacije je resnična zgodba,
ki gledalca vsrka vase s prepletom vrtoglave
napetosti in surovih čustev. /…/ Nekateri kritiki so ta možganski izziv odpravili kot brezupno staromoden film. Ha! Če je to res, naj
živi retro!«
- Peter Travers, Rolling Stone
»Igra imitacije je film o outsiderju, ki ga družba
potrebuje, in družbi, ki si ga ne zasluži. ZA+«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
Za zamudnike
FILMSKA SREČANJA
OB KAVI
september 2015
- maj 2016
sreda ob 10:00
in 15:00
Dopoldanski abonma. Pogovori v Kavarni.
Popoldanski abonma. Pogovori na spletu.
27. decembra
ob 19:00
Bacek Jon film
Shaun the Sheep The
Movie
Mark Burton, Richard Starzack,
VB/Francija, 2015, DCP, barvni,
85 minut, distribucija Blitz Film & Video
Distribution
Jon se s čredo odpravi v »veliko mes­
to«, da bi rešil kmeta, ki se je tam
znašel zaradi ene izmed njegovih vra­
golij. Toda ali jim bo uspelo, da jih ne
bodo prepoznali kot ovce? … Iz studiev
Aardman (Wallace in Gromit, Kokoške
na begu) prihaja še ena poslastica za
staro in mlado: slapstick komedija, ki
so jo navdihnili filmi Busterja Keatona,
Charlieja Chaplina in Jacquesa Tatija.
»Gre za iskrenost in odsotnost cinizma.
Prizadevamo si, da bi naši liki delovali
resnično: v svet, v katerem bivajo, verja­
mejo, ne glede na to, kako absurden je.«
- David Sproxton, soustanovitelj Aardmana
»Poleg zdrave doze straniščnega humorja
film postreže tudi z zvrhano mero ironije in
bistroumnih domislic /.../. Burton in Starzack
streljata komične gege kot z brzostrelko /.../ –
na platnu se enostavno odvija toliko vsega in
s takšno hitrostjo, da gledalec sploh ne utegne pomisliti na to, da manjkajo dialogi, kaj
šele, da bi jih pogrešal. /.../ Bacek Jon film
je neubranljivo prisrčna kombinacija otroške
nedolžnosti in ravno prav odštekane britanske
komike, ob kateri se lahko vsi brez slabe vesti
spet počutimo kot šestletniki.«
- Špela Barlič, Pogledi
»Bacek Jon je tako učinkovit otroški film kot
tudi domiseln umetniški manifest.«
- Bilge Ebiri, Vulture
»Za otroke (še posebej pa za odrasle) je
osvežujoča zlasti odsotnost poučnih pridig
in svaril. Namesto tega dobimo 84-minutno
brezdialoško destilacijo tiste nedolžne radosti, ki bi si jo vsi želeli enačiti z otroštvom. /.../
V kulturi, kjer skorajda ni mogoče ubežati računalniški animaciji, je animirani film stare
šole, kot je Bacek Jon film, v vsakem primeru posladek, ambiciozno brezciljna burka te
vrste pa vse preredko čudo.«
- Inkoo Kang, The Wrap
pogovor
z gostom
16. decembra ob 10:00 in 15:00
Takšna pač je
She's Funny That Way
dija zmešnjav, kakršne že dolgo nismo
imeli priložnosti videti.
Peter Bogdanovich, ZDA, 2014, DCP,
93 minut, distribucija FIVIA – Vojnik
Po dopoldanski projekciji filma bo gost
Helene Koder pisatelj in gledališki reži­
ser Marko Sosič.
Šarmantni broadwayski režiser si privo­
šči noč s simpatično prostitutko Isabello
»Izzy« Patterson. Preden se poslovita,
ji impulzivno podari velikansko vsoto
denarja, s katerim bi lahko pustila pok­
lic in uresničila svoje sanje. Stvari pa
se zapletejo, ko se »Izzy« naslednjega
dne pojavi na avdiciji za vlogo v njegovi
predstavi. Najnovejši film Petra Bogda­
novicha je prikupno prismojena kome­
»Pred seboj imamo neznansko smešno screwball fantazijo, ki odkrito krade od Lubitscha,
Hawksa, Capre in Sturgesa ter hoče, da jo zasačimo s prsti v marmeladi. /…/ Bogdanovich
tu sanja – gre za iste vrste s filmi prepojene
sanje, ki so zaznamovale njegov Kaj te očka
pušča samo? (1972) – a če so blazine tako
puhaste in družba tako dobra, kdo se lahko
upre, da ne bi sanjal z njim?«
- Robbie Collin, The Telegraph
Kinodvor. Program
Kinobalon. za otroke
www.kinodvor.org/kinobalon
Ganljiva pripoved, v kateri se na oza­
dju čudovito izrisane irske pokrajine
prepletajo zgodbe iz irske in škotske
mitologije z zgodbo sodobne družine,
ki se sooča z izgubo mame.
in mlade
od
13. decembra
7+
Premiera na 12. Mednarodnem festivalu animiranega filma Animateka:
Pesem morja Song of the Sea
Irska/Danska/Belgija/Luksemburg/Francija, 2014, DCP, 93 minut, v angleščini s
slovenskimi podnapisi
režija Tomm Moore
scenarij William Collins, Tomm Moore
glasovi David Rawle, Brendan Gleeson,
Lisa Hannigan, Fionnula Flanagan, Lucy
O'Connell idr. glasba Bruno Coulais
montaža Darragh Byrne
producenti Claus Toksvig Kjaer, Tomm
Moore, Paul Young
distribucija Karantanija cinemas
festivali, nagrade
Nominacija za oskarja za najboljši
animirani film 2014. Posebna nagrada
žirije – Festival International des Voix
du Cinéma d'Animation 2014.
Najboljši animirani film – Šanghaj 2015.
Najboljši animirani film – Kristiansand
International Children's Film Festival,
Norveška 2015.
zgodba
Štiriletni deček Ben živi v svetilniku na
samotnem irskem otoku z očetom, no­
sečo mamo in psom Cújem. Neke noči
mama skrivnostno izgine, za njo pa os­
tane mala dojenčica Saoirse. Na Saoirsin
šesti rojstni jo babica, ki je na obisku,
najde na obali premraženo in odeto v
svetlečo belo tjulnjo kožo. Oče skrinjo
s kožo jezno zaluča v morje, babica pa
oba otroka na silo odpelje »na varno« v
mesto. Ben spozna, da je njegova sestra
zadnji selkie, pol človek, pol tjulenj, in je
edina, ki lahko pomaga v skale začara­
nim vilincem. A za to potrebuje svojo
tjulnjo kožo. Da bi pomagal sestri, se
Ben poda na razburljivo potovanje v svet
mitoloških bitij, o katerih mu je pripove­
dovala mama. To pa od njega zahteva
veliko mero poguma, saj se mora soočiti
s strašno sovjo čarovnico Mancho in z
resnico o materinem izginotju.
Tom Moore, ki ga poznamo kot avtor­
ja Kinodvorove uspešnice Skrivnost iz
Kellsa, se na filmska platna vrača z ani­
miranim filmom v ročni tehniki akvarela.
iz prve roke
»Prebral sem zbirko irskih in škotskih
ljudskih zgodb Ljudje morja. Zgodbe o
selkijih se berejo kot nekakšne alego­
rije o izgubi. Kot da bi si ljudje, ki živijo
ob morju, te zgodbe izmislili, da bi lažje
preboleli izgubo ljubljene osebe. Zdelo
se mi je, da bi bilo vredno narediti so­
dobno priredbo.«
- Tomm Moore, režiser in soscenarist
kritike
»Pesem morja je čudež magičnega pripovedovanja, vizualni presežek, ki mu je usojeno,
da postane klasika.«
- G Kids
»Čarobnost Moorovih filmov je v tem, da so
hkrati preteklost in sedanjost. Stare zgodbe, umetelno povedane na novo. Slike bežijo
mimo, njihova lepota pa pri gledalcu pušča pečat. Selkiji bi temu filmu z vsem srcem pritrdili.
/…/ S preigravanjem realnega in magičnega je
to ena najbolj kompleksnih in rahločutnih upodobitev žalovanja v filmu za otroke.«
- Robbie Collin, The Telegraph
»Pesem morja je delo redke veličine, ki pokaže, kako se naš človeški svet ohranja, obnavlja in spreminja skozi zgodbe.«
- Tirdad Derakhshani, The Inquirer
Ob filmu izide 29. knjižica v zbirki Ki­
nobalon, Pesem morja, in pedagoško
gradivo. Pripravlja ju pravljičarka in pri­
povedovalka Špela Frlic.
4+
od
5. decembra
Gašper in Petra – čudoviti božič
Karsten og Petras vidunderlige jul
Norveška, 2014, DCP, 76 minut, pripovedovanje v slovenščini
režija Arne Lindtner Næss
scenarij Alexander Eik
fotografija Dániel Garas
montaža Leif Axel Kjeldsen
glasba Lars Kilevold
igrajo Nora Amundsen, Elias
Søvold-Simonsen, Janne Formoe, Ivar
Nørve, Hilde Lyrån idr.
producenta Silje Hopland Eik, Tanya
Badendyck
distribucija FIVIA – Vojnik
zgodba
Končno je nastopil december, praznični
mesec, v katerem Gašper in Petra vsako
jutro odvijeta majhno darilce na adven­
tnem koledarju in se veselita božičnega
večera, z njim pa tudi največjega darila,
ki ga bo prinesel dobri mož. Božič je čas
daril, okraskov, dišečih piškotov, ki jih
otroka zelo rada pečeta, prav tako pa
je to čas, ki ga družina preživi skupaj.
Petra nima očka, zato se ji zdi nadvse
pomembno, da božični večer preživi z
mamico, psičko Baso in ... dedkom! Toda
dedek ima novo prijateljico Ester, ki iz­
razi željo, da bi božič preživela s sestro
v gorski koči. Kam bo šel dedek? Petra
se zatrdno odloči, da bo v svojem domu
pričarala najlepše praznično vzdušje
doslej in ga s tem prepričala, da ostane
z njo. Pri tej misiji ji pomaga njen zvesti
prijatelj Gašper. Zgodba, polna preobra­
tov, se konča drugače, kot so načrtovali,
pa vendar tako, da je vsem prav!
6. decembra ob 15:00
Obisk Miklavža
Po filmu Gašper in Petra – čudoviti božič,
ki se začne ob 15. uri, nas v Dvorani obiš­
če Miklavž!
19. decembra ob 16:00
Obisk dedka Mraza
Po filmu Gašper in Petra – čudoviti božič,
ki se začne ob 16. uri, nas v Dvorani obiš­
če dedek Mraz.
Tretji film o najboljših prijateljih,
Gašperju in Petri, in o tem, kako pri­
čarati božično vzdušje, ki bo povezalo
vse družinske člane.
Prodaja vstopnic za oba dogodka od 23. novembra.
Nedelja od 11:00 do 13:00, Kinodvor.
Mala dvorana.
Sezamov kotiček
je razkrit in »fuč« (z Ino Fakin in Katarino
Kozamernik). 27. 12. Dobre želje. Nare­
dili bomo kolut in nanj ovili dolg zvitek
papirja, na katerega bomo napisali in
narisali vse naše lepe novoletne želje (z
Alenko Novšak in Matejo Lukežič).
Medtem ko si starši privoščijo zajtrk in jutranji
film na Zajtrku pri Kinodvoru, otroci uživajo
v igri. Delavnice so primerne za predšolske in
šolske otroke.
6. 12. Diši po piškotih. Nebo se je jese­
ni ob sončnem zahodu večkrat obarva­
lo rožnato, kar pomeni, da so Miklavževi
piškoti pečeni, mi pa jih bomo okrasili
s čokolado, mrvicami in zvezdicami
(z Jernejo Bernot in Ireno Narobe).
20. 12. Ultravijolični škrati. Naravne veje
iz gozda bomo z UV-barvami pobarvali v
škrate in jih skrili v Mali dvorani. Ampak
pozor! – ko zasveti UV-luč, škrat v tej igri
Vsako prvo sredo v mesecu ob 13:00
Kino v plenicah.
Za starše z dojenčki.
Oglejte si film z rednega sporeda na projekciji, ki je prilagojena tako, da nas lahko obiščete
skupaj z dojenčkom.
2. 12. je na sporedu film Zenit (Zvizdan,
Dalibor Matanić, Hrvaška/Slovenija/Srbi­
ja, 2015, 123 minut).
1. decembra
ob 21:00
Naši kratki 8
DvaEna
Slovenija, 2015, barvni, 26’
režija Peter Bratuša scenarij Peter
Bratuša, Špela Oblak Levičnik
fotografija Marko Brdar montaža
Tomislav Pavlic glasba Sebastijan
Duh produkcija Felina Films kopro­
dukcija RTV Slovenija producenta
Tilen Ravnikar, Peter Bratuša igrajo
Borut Veselko, Lenča Ferenčak, Nina
Rakovec, Sebastian Cavazza, Jana
Zupančič, Ana Urbanc, Lotos Vincenc
Šparovec, Tanja Dimitrievska, Peter
Bratuša, Maša Derganc
Zgodba spremlja običajen delavnik
taksista Aleša Križnika, nekoč lastnika
uspešnega podjetja, ki pa je nesreč­
no propadlo. Nekega poznega večera
sprejme še zadnji klic ... »DvaEna go­
vori o čudaškem času in prostoru, v
katerem živimo. Je zgodba o tem, kako
malo je potrebno, da se znajdemo na
dnu, in kako malo je potrebno, da lahko
spet pridemo nazaj.« - Peter Bratuša
Jašek
Slovenija, 2015, barvni, 20’
režija in scenarij Urban Zorko
fotografija Lev Predan Kowarski
montaža Sara Gjergek glasba Peter
Žargi produkcija Smehomat kopro­
dukcija RTV Slovenija producent
Marko Kumer-Murč igrajo Anže Zevnik,
Rok Kunaver, Ivo Barišič, Tina Potočnik,
Adriana Vučković, Klemen Mauhler
Študent Miha se zbudi v odtočnem
jašku pod parkiriščem. Spomni se le,
da je še malo prej pospravljal vozičke
bližnjega supermarketa. Črna, absur­
distična satira o tem, kako nekdo os­
tane tam, kjer se je imel namen ustaviti
le začasno.
Ljubezen na strehi
sveta
Slovenija, 2015, črno-beli, 15’ 58’’
režija in scenarij Jan Cvitkovič
fotografija Jure Černec montaža
Andrej Nagode glasba Niko Novak
produkcija Staragara koprodukcija
RTV Slovenija producent Miha Černec
igrata Marijana Brecelj, Ivo Barišič
Viktor in Ana sta skupaj že vse življen­
je. Imata samo drug drugega in svoje
male vsakdanjosti. Domovanje sta si
uredila v idilični hišici z vrtom, kjer jima
družbo delajo kokoši in koza ...
Projekcija ob prisotnosti avtorjev in
filmskih ekip.
Kinodvor. Knjigarnica.
Kolodvorska 13, Ljubljana
Kinodvor. Praznična stojnica.
Breg, Ljubljana
januarja v
Kinodvoru
Javni zavod Kinodvor
Kolodvorska 13
1000 Ljubljana Slovenija T: +386 1 239 22 13
M: +386 40 632 570
F: +386 1 239 22 16
E: info@kinodvor.org
http://www.kinodvor.org
Savlov sin
- László Nemes
Nina Peče Grilc, direktorica
T: +386 1 239 22 10
M: +386 40 632 574
E: nina.pece@kinodvor.org
Kinodvor, Kolodvorska 13, Ljubljana
Blagajna se odpre uro pred prvo
predstavo. Rezervacije in informacije:
01 239 22 17
Koen Van Daele, pomočnik direktorice
za vodenje umetniškega programa
T: +386 1 239 22 11
M: +386 40 632 572
E: koen.vandaele@kinodvor.org
Petra Slatinšek, filmska vzgoja in
program za otroke in mlade Kinobalon
T: +386 1 239 22 20
M: +386 30 324 063
E: petra.slatinsek@kinodvor.org
Aliki Kalagasidu, vodja odnosov z
javnostmi
T: +386 1 239 22 14
M: +386 30 315 702
E: press@kinodvor.org
Tjaša Smrekar, trženje in vodenje
projektov
T: +386 1 239 22 18
M: +386 40 620 700
E: tjasa.smrekar@kinodvor.org
Maja Zrim, koordinatorka in
organizatorka kulturnega programa
T: +386 1 239 22 12
M: +386 30 322 551
E: maja.zrim@kinodvor.org
Tehnični oddelek :
Bojan Bajsič
T: +386 1 239 22 13
M: +386 40 548 879
E: bojan.bajsic@kinodvor.org