december 2015 Mladost La giovinezza Italija/Francija/Velika Britanija/Švica, 2015, DCP, barvni, 1:2.35, 118 minut režija in scenarij Paolo Sorrentino fotografija Luca Bigazzi igrajo Michael Caine, Harvey Keitel, Rachel Weisz, Paul Dano, Jane Fonda festivali, nagrade Cannes. Nagrada občinstva – Karlovi Vari. Srebrni trak Združenja italijanskih filmskih publicistov za najboljšega režiserja, fotografijo in montažo. Italijanski zlati globus za najboljšo fotografijo. Nomi nacije za Evropsko filmsko nagrado za najboljši film, režiserja, scenarij, igralca in igralko. Toronto. LIFFe. distribucija FIVIA – Vojnik »Vidiš tisto goro? Zdi se tako zelo blizu. To je prihodnost,« reče Mick svoji mladi sodelavki, preden ji pred nosom obrne daljnogled in ji pokaže še, kako odda ljena je z njegove perspektive videti preteklost. Mick in Fred, dva prekvaše na skorajosemdesetletnika v luksuznih toplicah ob vznožju Alp, obkrožena z nenavadnimi osebki vseh sort, crkljata svoji obrabljeni telesi. Medtem ko ener gični režiser Mick še vedno hlasta po življenju in hiti z dokončanjem scenarija za svoj novi film, se že dolgo upokoje ni dirigent Fred trmasto otepa vabila k vrnitvi na oder. In čeprav prijatelja rada razdreta kakšen vic na temo staranja, se dobro zavedata, kako malo prihod nosti jima še ostaja. Zdi pa se, da se ra zen njiju z odtekanjem časa prav nihče pretirano ne obremenjuje. Oskarjevec Paolo Sorrentino po Ne skončni lepoti znova skoči v čevlje starejših in modrejših – tokrat zato, da bi z nežno, s humorjem našpika od 14. decembra no in v elegantne kompozicije ujeto dramo razmišljal o minevanju časa. Zvezdniška igralska zasedba in na grada občinstva v Karlovih Varih. »Mislim, da je izbira teme posledica moje omejene zmožnosti, da bi ustvaril film o 'čisti' ljubezni: za kaj takega sem preveč sramežljiv, zato sem koncept ljubezni sublimiral tako, da sem ga pre nesel na prijateljski odnos, na spomin, na odnose med starši in otroki. To je moj poskus, da na čim bolj iskren način postavim ljubezen na svoje mesto. /.../ Osnovna ideja filma je, da imajo tako starejši ljudje kot mladi vedno neka pričakovanja glede prihodnosti. Film je glede tega optimističen, saj pravi, da lahko v prihodnosti vsak najde trenutek svobode.« - Paolo Sorrentino »Mladost je najbolj nežen film Paola Sorrentina do zdaj, čustveno bogata kontemplacija življenjske modrosti – pridobljene, izgubljene in znova obujene. /.../ Vse, kar od režiserja pričakujejo njegovi oboževalci, je tu: čudovite kompozicije /.../, vrhunsko razumevanje čustvenega razpona glasbe, očarljivo nepričakovane medigre in silovita igra, tokrat razdeljena med dve osebi /.../. Sorrentino svoje filme strukturira kot skladatelj (zato je Cainov lik še posebej na mestu): tu so velike teme, vključno s staranjem, spominom, ljubeznijo in lakoto po nadaljnji izpolnitvi, pa tudi krajši intermezzi, ki segajo od preprostega opazovanja prek uživanja v vizualnih kontrastih do skoraj mitskega čudenja lepoti v vseh njenih oblikah. In ni ga boljšega prizorišča za to, kot so hermetični elementi centra dobrega počutja – okolje, ki med drugim prikliče v spomin Thomasa Manna, Antona Čehova, Lani v Marienbadu ter Osem in pol.« - Jay Weissberg, Variety »Film je v povzetku slišati resnoben in melanholičen – in tudi je, a hkrati je prazničen, baročen in nepredvidljiv, poln vizualnih in glasbenih gegov.« - Jonathan Romney, The Observer »Večina filmskih in gledaliških dramatikov pri obravnavi starostništva ne more mimo kopičenja filozofskih pridig o modrosti, izgubi, obžalovanju in sprejemanju, o tem, kaj je v življenju najpomembnejše, in podobnem, zato je Sorrentinovo izogibanje tem konvencionalnim držam neznansko osvežujoče. Mladost je bistroumen in lahkoten, trezen in vihrav, gibek, a razkošen film, hkrati zrel in razigran.« - Todd McCarthy, The Hollywood Reporter Sestrica Umimachi diary Japonska, 2014, DCP, barvni, 1:1.85, 128 minut od 16. decembra režija in scenarij Hirokazu Koreeda (po grafičnem romanu Akimi Yoshida) fotografija Mikiya Takimoto igrajo Haruka Ayase, Masami Nagasawa, Kaho, Suzu Hirose festivali, nagrade Cannes. Nagrada občinstva – San Sebastián. Toronto. Busan. London. Viennale. LIFFe. distribucija FIVIA – Vojnik Tri sestre – Sachi, Yoshino in Chika – živijo v veliki, udobni hiši v čudovitem obmorskem mestecu Kamakura. Ko izvejo, da jim je umrl oče, ki jih je pred petnajstimi leti zapustil zaradi druge ženske, odpotujejo na podeželje na njegov pogreb. Tam spoznajo svojo polsestro Suzu. Zadržana najstnica se sestram takoj prikupi, in ker ocenijo, da njena trenutna skrbnica ni dorasla svoji nalogi, Suzu povabijo, naj živi z njimi. Medtem ko se Kamakura obla či zdaj v žareče jesensko listje zdaj v mehkobo cvetočih češenj, hiša pa se polni enkrat z vonjem svežih sardel in drugič z aromo domačega slivovega vina, poskušajo štiri sestre med vsak danjimi opravili in sezonskimi običaji, ki prebujajo čute in spomine, zakrpati vrzeli svoje ranjene družine. Hirokazu Koreeda, mojster sodob ne japonske družinske drame (Želim si, Kakršen oče, takšen sin), se vrača s subtilno, tenkočutno, v slikovito okolje starodavne Kamakure postav ljeno zgodbo o štirih sestrah, ki se preko drobnih radosti in družinskih ritualov zlagoma povezujejo v dru žinsko celico. »Seveda, glavne junakinje filma so šti ri sestre in lahko bi tudi rekli, da film govori o tem, kako najmlajša sestra Suzu učvrsti svojo identiteto, najsta rejša Sachi pa naposled sprejme svo je starše. A sam mislim, da se film še bolj kot na to osredotoča na mesto in na čas, ki se zgošča v njem. Prav tako kot morsko obalo obliva plima, ostaja mesto, kljub stalnim prihodom in od hodom njegovih prebivalcev, v svojem bistvu nespremenjeno /.../. Nekega dne v prihodnosti, ko bodo vsi liki iz zgodbe že pokojni, bodo v mesto priš li drugi ljudje in tu preživeli del svo jih življenj. Človeško življenje se zdi neznatno kot zrno peska na plaži.« - Hirokazu Koreeda »Medtem ko sestram dnevi minevajo med njihovimi nevznemirljivimi službami in ne povsem trdnimi ljubezenskimi zvezami, se v pripoved lirično vpletajo bobneča prisotnost oceana, rapsodične menjave letnih časov in ljubeče obujanje družinskega kulinaričnega izročila. Kot vino, ki ga izdelujejo iz sadežev svoje petinpetdesetletne slive, je treba tudi družinske spomine in vezi kar najbolj skrbno hraniti, namiguje Koreeda. Tovrstni prizori ponujajo potrpežljivemu gledalcu, uglašenemu na pritajena čustva in mehko valujoče ritme klasičnih japonskih družinskih dram, nepopisen užitek.« - Maggie Lee, Variety »Ta tihi, zadržani in nežni film gledalcu dopušča užitek, da iz njega izbeza pripovedne finese, podan pa je s čudovito svežino in jasnostjo. /.../ Odlikuje ga izjemen občutek za kompozicijo. Nič ni preveč poudarjeno, nihče pretirano ne povzdiguje glasu, niti v najbolj stresnih trenutkih; ne v drami ne v režiji ni nič takega, kar bi dišalo po velikem naprezanju, pa vendar film počasi kopiči svojo moč, kot crescendo v komorni glasbi.« - Peter Bradshaw, The Guardian »Nad Sestrico lebdi Yasujiro Ozu /.../. Prizorišča so sodobna in kamera ni podvržena strogosti pokojnega mojstra, a namerno lagoden ritem, pretanjeno pripovedovanje, globoka človečnost vseh likov in čustveni podtokovi, skriti pod mirnimi, zadržanimi površinami, nekako dajejo na znanje, da je mojster prisoten v duhu.« - Dan Fainaru, Screen Daily »Koreede ne zanima žgoča drama. Njegovi družinski filmi /.../ obravnavajo velika vprašanja na lahkoten način. Smrt, odpuščanje, ljubezen, smisel človekovega bivanja na tem planetu: to so teme, s katerimi se Koreeda spopada, a nikoli na življenje in smrt. Nekje globoko v sebi se najbrž zaveda, da njegovi liki niso ravno edinstvena bitja. Kot taki tudi niso mišljeni; mišljeni so kot ljudje, kot smo mi sami.« - Tom Grierson, Paste Magazine Macbeth Macbeth Velika Britanija/Francija/ZDA, 2015, DCP, barvni, 1:2.35, 113 minut režija Justin Kurzel scenarij Jacob Koskoff, Michael Lesslie, Todd Louiso (po istoimenski drami Williama Shakespearja) fotografija Adam Arkapaw igrajo Michael Fassbender, Marion Cotillard, Paddy Considine festivali, nagrade Cannes. 6 nominacij za nagrado britanskega neodvisnega filma, vključno za najboljši film, najboljšega režiserja, najboljšega igralca in igralko. LIFFe. distribucija Blitz Film & Video Distribution Ellon, 11. stoletje, nekje sredi mračnih, blatnih, s krvjo prepojenih škotskih pla njav. Macbeth, divji bojevnik in zvesti general vojske kralja Duncana, v bru talnem boju naposled ugonobi vodjo uporniških sil. Po bitki mu pot prekri žajo tri ženske, mrhovinarke, ki skubijo trupla padlih vojakov, in Macbethu pre rokujejo, da bo nekoč postal kralj. Med tem doma, v oddaljenem Invernessu, Lady Macbeth, ki svojega moža ni vide la že leta, še vedno žaluje zaradi izgube njunega edinega otroka. Ko pa prejme moževo pismo, v katerem ji Macbeth poroča o prerokbi, v njeni ranjeni duši vzklije seme zla – podel načrt, kako možu odpreti pot do prestola. Michael Fassbender in Marion Cotil lard na čelu sodobne reinterpretacije Shakespearjeve tragedije – silovite, surove, napete spirale nebrzdane sle po oblasti, ki jo hrani travma iz pre teklosti. od 21. decembra »Zanima me, kako nasilje opredeljuje ljudi; zanima me, kako ga ljudje izko ristijo za zapolnitev praznine v svojem življenju. Mislim, da je Macbeth rojen iz sveta nasilja: bojevnik je, nasilje ga obkroža, del njega je. Zares me je pritegnila misel, da se Macbeth sko zi nasilje skoraj osvobodi, še zlasti z Duncanovim umorom, in se nato pogrezne vanj, v njem najde nekakšen mir. Zanima me torej, kako ljudje op ravičujejo nasilje, kako ga uporabljajo in kako v njem najdejo normalnost. /…/ Vse se je zgodilo zelo naravno, vse je izšlo iz namere, da bi bili čim bolj zvesti prostoru, da bi verze vpe li v zunanja prizorišča in dopustili, da se elementi narave zažrejo v poezijo na zelo intuitiven način. To je bilo iz hodišče za vse, celo za glasbo. In ko smo se enkrat odločili, da film tako trdno ukoreninimo v prostor in da bo ta prostor brutalen, skoraj kot bi ga vzeli iz katere izmed knjig Cormaca McCarthyja, je to narekovalo vse ostalo.« - Justin Kurzel »Strašljivo visceralen in brezhibno odigran film, sveža, poživljajoča posodobitev, ne glede na to, da ostaja čudovito ukoreninjena v zgodovino. Čeprav odlično izbran igralski ansambel s Shakespearjevimi besedami ravna nadvse skrbno, je strastno čutni način pripovedovanja avstralskega mojstra tisti, ki iz Shakespearjeve igre ustvari film za današnji čas – čeravno preveč okruten, da bi ga prikazovali v šolah.« - Guy Lodge, Variety »Kurzelov Macbeth je v meglice ovita, blatna, krvava, zemeljska zadeva, deloma /.../ posneta v bližnjih planih s kamero iz roke, ki omogoča, da so običajno zakričane replike intimno zašepetane, trpeča obraza Michaela Fassbenderja (kot Macbetha) in njegove gospe pa srhljivo stopita v fokus. /.../ Kurzel vse nadnaravne elemente drame usidra v materialni svet. /.../ Ta telesnost v kombinaciji z intenzivnostjo igre preoblikuje Shake- spearjevo najstrašljivejšo dramo v realističen spust v posttravmatsko stresno motnjo.« - Anton Bitel, Little White Lies »Kurzel besedila ni skrajšal v tolikšni meri kot Kurosawa, a njegovi s škotskimi naglasi opremljeni igralci bolj momljajo kot deklamirajo in film več kot z besedami pove s podobami. To je zelo gestikulativen film. Medtem ko načrtujeta umor, si Macbethova gledata iz oči v oči, zatopljena v šepet, njune roke pa pod debelimi plastmi oblek iščejo meso: umor kot afrodiziak.« - David Jays, Sight & Sound »Karkoli že si bodo gledalci mislili o Kurzelovem filmu, med ogledom gotovo ne bodo razmišljali o Macbethu, ki sta ga posnela Polanski ali Welles, pa tudi o kateremkoli drugem Macbethu ne – in že samo to je zavidanja vreden dosežek.« - Fionnuala Halligan, Screen Daily Jastog The Lobster Irska/Velika Britanija/Francija/Grčija/Nizozemska, 2015, DCP, barvni, 1:1.85, 118 minut režija Yorgos Lanthimos scenarij Yorgos Lanthimos, Efthimis Filippou fotografija Thimios Bakatakis igrajo Colin Farrell, Rachel Weisz, John C. Reilly, Léa Seydoux, Ariane Labed festivali, nagrade Nagrada žirije – Cannes. Nagrada Georges Delerue za najboljšo izvirno glasbo in oblikovanje zvoka – Gent. 7 nominacij za nagrado britanskega neodvisnega filma, vključno za najboljši film, najboljšega režiserja, najboljši scenarij in najboljšega igralca. Toronto. New York. London. LIFFe. distribucija Continental film Nekje v bližnji prihodnosti, v svetu, ki niti ni videti tako zelo drugačen od našega, vladajo čisto posebna pravila. Največji zločin je biti samski in zgube, ki se jim ne uspe pravočasno poparčkati, so deportirane v Hotel, v nekakšne zmenkarske vice, kjer si morajo v pičlih 45 dneh poiskati partnerja. Če jim pod vig spodleti, so nemudoma spremenje ni v žival po lastnem izboru. V Hotelu se po sili razmer znajde tudi David, zadr žan moški s šarmantnimi brčicami pod nosom, ki s hotelsko ponudbo nima sreče. Neke noči pa mu uspe zbežati v Gozd. Tam najde ljubezen svojega živ ljenja, toda ona, Kratkovidna ženska, je pripadnica fundamentalističnih Sa motarjev, ti pa vsako spogledovanje z gosti Hotela najstrožje kaznujejo. Colin Farrell in Rachel Weisz v nena vadni ljubezenski zgodbi Yorgosa Lanthimosa. Nagrada žirije v Cannesu in štiri nominacije za evropsko film sko nagrado, med njimi tudi za naj boljši film, režiserja in igralca. silvestrska predpremiera 31. decembra ob 21:00 »Zamisel za film se je porodila med de bato o tem, kako se ljudem zdi, da mo rajo vedno biti v razmerju; kako drugi ljudje vidijo tiste, ki jim to ne uspe; kako te štejejo za zgubo, če ne moreš biti z nekom; kaj vse ljudje naredijo, da bi bili z nekom; strah; in vse tiste stvari, ki nas spremljajo med iskanjem partnerja. /.../ Mislim, da sem dejansko želel posne ti ljubezenski film /.../, a tudi če gre za moj najtoplejši, najbolj romantičen film doslej, sem še vedno hotel, da ohra ni ciničen pogled, da prikaže ironijo in absurdnost stvari, ki jih dojemamo kot normalne. /.../ To je zelo svojevrsten film in upam, da ima svoj glas in odpira do ločena vprašanja. A poleg tega bi si že lel, da bi vsak gledalec o njem razmišljal na svoj način.« - Yorgos Lanthimos »Kot sta to pred njim počela že Luis Buñuel in Michael Haneke, tudi Lanthimos ustvarja na glavo postavljene svetove, da bi nas spodbudil k ponovnemu premisleku predpostavk našega vsakdana – v tem filmu poskuša razde- lati problem družbene fetišizacije ljubezenske para. /.../ Jastogova popolna, do potankosti domišljena edinstvenost na gledalca naredi močan vtis, saj ima režiser pod nadzorom prav vsak vidik svoje obrti in prinaša nenavaden, brezkompromisen pogled.« - Trevor Johnston, Little White Lies »Čudovito zabaven protest zoper stremljenje družbe k nuklearnemu parčkanju, ki po lastni nabriti logiki eskalira v izjemno nežno, globoko originalno ljubezensko zgodbo.« - Guy Lodge, Variety »Lanthimosov režijski pristop je skrajno enigmatičen. Nikoli nam ne da vedeti, ali je neki prizor mišljen komično, groteskno ali zlovešče – ali pa vse troje skupaj. Namerno zabrisuje meje med farso, trilerjem in distopično grozljivko.« - Geoffrey Macnab, The Independent »Ko se šokantnosti in nadrealistično-satirične domislice kopičijo, akumulirajo pomen in se iztečejo v napol odprt konec, ki sprašuje, ali je sploh mogoče, da se dva človeka zaljubita pod pogoji, drugačnimi od tistih, ki jih je zanju postavila kultura. So komedije, ki so čudaške zavoljo čudaškosti same – in je ta film.« - Ignatiy Vishnevetsky, The A. V. Club »Grški režiser Yorgos Lanthimos v Jastogu obrusi svojo specialiteto – reductio-ad-absur dum družbeno satiro – do točke najvišjega sijaja.« - Dennis Lim, Artforum Predprodaja vstopnic za silvestrsko predpremiero se začne 3. decembra. Vstopnina: 6,50 EUR (film + kozarček penine) Zenit Zvizdan Hrvaška/Slovenija/Srbija, 2015, DCP, barvni, 1:2.35, 123 minut režija in scenarij Dalibor Matanić fotografija Marko Brdar produkcija Ankica Jurić Tilić igrajo Tihana Lazović, Goran Marković, Nives Ivanković, Dado Ćosić, Stipe Radoja, Trpimir Jurkić, Mira Banjac festivali, nagrade Nagrada žirije v sekciji Posebni pogled – Cannes. Zlata arena za najboljši film, režijo, glavno žensko vlogo, stransko moško vlogo, stransko žensko vlogo in kostumografijo, nagrada Združenja hrvaških filmskih kritikov – Pulj. Nagrada C.I.C.A.E. – Sarajevo. Nagrada Art kino mreže Slovenije za najboljši celovečerec, najboljša fotografija – FSF, Portorož. LIFFe. distribucija Gustav film 1991: Jelena in Ivan sta mlada in zalju bljena, a v zraku je že čutiti zlovešč vrti nec norosti, strahu in zmede prihajajo če vojne, ki kani njuni ljubezni pristriči krila. 2001: Med Natašo in Antejem se krešejo očitne iskre ljubezni, a rane, ki so ostale po koncu vojne, so še preveč sveže, da bi se iz te zagledanosti lahko rodil odnos. 2011: Zlo in nezaupanje še vedno nista popolnoma izkoreninjena, a če bosta ljubimca lahko pustila pre teklost za sabo, bo ljubezen morda končno vzklila. Tri zgodbe o prepovedani ljubezni med hrvaškim fantom in srbskim de kletom, postavljene v tri zaporedna desetletja v sosednji vasi z dolgo zgodovino medetničnega sovraštva. Nagrada žirije v sekciji Posebni po gled v Cannesu. samo do 6. decembra »Vedno sem si želel posneti film, ki bi za nas iz regije deloval kot zrcalo; film, skozi katerega bi se lahko soočili s tre nutki, ko smo si dovolili, da se namesto kot vsakdanji spodobni ljudje vedemo kot skupnost, ki jo držijo v šahu temne, vnaprej določene sile. Rad bi pokazal, kaj se je zgodilo, ko so ljudje sledili poti, ki jih je kratkoročno pripeljala v stanje sramotne evforije, nazadnje pa povzro čila globoko nesrečo in nepotrebno trpljenje. Zenit slavi nesebičnost in ljubezen – tisto najboljše v človeški na ravi, kar se še vedno bori, da bi v naši regiji znova zmagoslavno vstalo. Kajti prepričan sem, da politika in ekstremni nacionalizem na koncu koncev nikoli ne zmagata. Zmaga ljubezen.« - Dalibor Matanić »S postavitvijo vsake od zgodb v čas čudovitih poletnih dni je že pripravljen vizualni kontrast temnemu podtoku nestrpnosti. Mojster fotografije Marko Brdar v široke plane zajema čudovita prizorišča, zamazana zgolj s predsodki in neumnostmi svojih človeških prebivalcev. /.../ Goran Marković je še posebej prepričljiv kot obupani, ljubezni željni Ivan iz leta 1991, Tihana Lazović pa naredi močan vtis z vsako od svojih treh junakinj; brezglavo zavezana ljubezni kot Jelena, jeklena in neizprosna kot Nataša ter utrujena in previdna kot Marija. V njenih treh značilnih vlogah je zgoščen ves čustveni lok filma.« - Allan Hunter, Screen Daily »Vizualna plat filma je izjemna. Mojster fotografije Marko Brdar odlično izrablja širino platna in ustvarja vizualno osupljive podobe, od male škrlatne rožice, ki prinese nekaj barve v kader, ovit v barve slame in zelenja, do čutne kapljice znoja na zatilju Lazovićeve /.../. Začetni prizori čudovite hribovite pokrajine vzbujajo občutek, da bo narava ne glede na človeško uničevanje ostala in še naprej vabila s svojim večnim mirom.« - Jay Weissberg, Variety »/.../ ni dvoma, da je film kompleksno, premišljeno in pronicljivo delo, ki sicer pogosto tematiko – vojno na območju bivše Jugoslavije in njene posledice – obravnava na svež način. Časovni razdalji primerno se film namreč ne ukvarja le z realnostjo vojne v času, ko se je ta začenjala ali končevala, temveč tudi s posledicami, ki jih ima dvajset let pozneje na generacijo, ki z vsem skupaj pravzaprav ni imela nič.« - Tina Poglajen, Ekran »Tisto, zaradi česar je Zenit sodoben in relevanten, je način, kako povzame dvajset let pritajeno brbotajoče sovraštvo in pokaže, da brazgotine še vedno ostajajo.« - Deborah Young, The Hollywood Reporter Morilka Nie Yinniang Tajvan, 2015, DCP, barvni/čb, 1:1.37/1:1.85, 105 minut režija Hou Hsiao-hsien scenarij Hou Hsiao-hsien, Chu Tien-wen, Hsieh Hai-meng, Zhong Acheng (po noveli Peija Xinga) fotografija Mark Lee - Lee Ping Bing igrajo Shu Qi, Chang Chen, Zhou Yun, Tsumabuki Satoshi, Juan Ching-tian, Hsieh Hsin-ying, Sheu Fang-yi festivali, nagrade Najboljši režiser – Cannes. Toronto. Busan. New York. London. Tajvanski kandidat za oskarja v kategoriji najboljši tujejezični film. 11 nominacij za nagrado zlati konj. LIFFe. distribucija FIVIA – Vojnik Kitajska, 9. stoletje. Desetletno gene ralovo hčer Nie Yinniang ugrabi nuna in jo izuči za izjemno borko – pravični ško morilko, ki naj odstrani krute, sko rumpirane lokalne glavarje. Toda ne kega dne ji ena izmed nalog spodleti in njena gospodarica jo pošlje nazaj v rojstni kraj s težko nalogo: ubiti mora moškega, ki mu je bila obljubljena, svojega bratranca na čelu največjega vojaškega območja na severu Kitaj ske. Po trinajstih letih izgnanstva se mora dekle soočiti s svojimi spomini, starši in zatrtimi čustvi ter se odločiti, ali bo izdala kodeks svojega ceha ali pa bo žrtvovala moškega, ki ga ljubi. Samosvoja reinterpretacija filma borilnih veščin tajvanskega mojstra Hou Hsiao-hsiena. Film izjemne le pote in zgodovinske preciznosti; počasi tleča, detajlirana pripoved o skrivnostni morilki, postavljeni pred težko dilemo. Nagrada za naj boljšo režijo v Cannesu. samo do 6. decembra »Hotel sem se preizkusiti v žanru wuxia – a na realističen način, ki ustreza mojemu temperamentu. Ni v mojem slogu, da bi prikazoval borce, ki letijo po zraku ali izvajajo piruete na stropu /.../. Sam raje stojim z nogami trdno na tleh. Bojni prizori v Morilki namigujejo na to generično tradicijo, a prav gotovo niso v središču drame. /.../ Pravzaprav so name najbolj vpliva li japonski samurajski filmi Kurosawe in ostalih, kjer je tisto, kar zares šteje, filozofija, ki spremlja čudaški samuraj ski posel, ne pa sami akcijski prizori, ki so zgolj sredstvo za dosego cilja in v bistvu anekdotični. /.../ S 'slikovitimi' posnetki pokrajin sem hotel pokazati, kako se v ta dih jemajoče lepa prizori šča umešča človek. Kmetje, ki jih vidi te v teh prizorih, so pravi kmetje, ki se v filmu vedejo natanko tako kot v res ničnem življenju. Nekatere prizore so celo navdihnili s svojimi predlogi, kako snemati starosvetne navade – zelo vsakdanje, zelo človeške. Ko so posta li lačni, so si kmetje, ne glede na to, ali smo snemali ali ne, preprosto odrezali rezino suhega mesa z večjega kosa, obešenega na drog. Vse to sem po snel, čeprav ni bilo v scenariju. Takšna je moja režijska metoda: dopustim, da se zgodi, karkoli se pač zgodi.« - Hou Hsiao-hsien »/…/ brezhibna zakladnica svetlobe, teksture in gibanja. To je eden najlepših filmov, kar sem jih kdajkoli videl.« - Robbie Collin, The Telegraph »/.../ to je svojevrsten, celo oseben pogled na žanr filma borilnih veščin. Izbruhe bliskovitih mečevanj prekinjajo spokojni dolgi prizori v meglico ovitih in z luno obsijanih pejsažev, bolj kot trenutnim zahtevam in pričakovanjem žanra pa sledijo čistemu literarnemu slogu.« - Deborah Young, The Hollywood Reporter »Kot vedno pri Hsiao-hsienu tudi tokrat tisto, kar ostane neizgovorjeno – nevidne sile in skrite strasti, ki vodijo like – pred nami vstane s pritajeno jasnostjo. Morilka je predvsem čisti film: halucinatorna interakcija barv, gibanja in svetlobe ter navdušujoča študija teles v prostoru.« - Dennis Lim, Artforum »To so podobe, ki jih občutimo kot čas – zdijo se prežete s časom, marinirane v njem, kot da Hou ne bi čakal le petindvajset let, ampak enajst stoletij, s kamero, postavljeno na to pobočje ali ob oni s slamo kriti skedenj, da bi ujel ravno pravšnjo kombinacijo svetlobe in oblakov, gibanja in mirovanja, ravno pravšnji padec rokava ali trepet zavese v vetrcu.« - Jessica Kiang, Indiewire od 7. do 13. decembra 12. Mednarodni festival animiranega filma Animateka Animirani dokumentarci, odlični celovečerci pa še ščepec seksa in erotike v animiranem filmu. Kinodvor, Slovenska kinoteka, Moderna galerija. Animateka trmasto vztraja pri promociji filmov iz Vzhodne in Srednje Evrope – v poplavi festivalov v bližnji in daljni okolici smo v tem programskem smislu edin stveni. Skozi selekcijsko sito se je letos v tekmovanje za nagrado občinstva D'SAF!, ki jo podeljuje Društvo sloven skega animiranega filma, in veliko nagrado mednarodne žirije 2 koluta prebilo 36 avtorskih kratkih animiranih filmov. O nagradah bo letos odločala mednarodna žirija v sestavi: Rosto (Ni zozemska), Anet ter Horst (Nizozem ska), Julie Roy (Kanada), Robert Mor gan (Velika Britanija) in Jean-Luc Slock (Belgija). Med programi žirantov vas še posebej vabim na retrospektivi Rosta in Roberta Morgana, ki s svojima avtorski ma vizijama ustvarjata samosvoj žanr na meji med fantastiko in grozljivko. Za začetek festivala bo avtor letoš njega plakata, nizozemski eklektični umetnik Rosto, Kinodvorovo Galerijo in kletne prostore Moderne galerije pre oblekel v fantastične barve svojih avdiovizualnih kreacij. V Evropskem tekmovalnem programu študentskih animiranih filmov v štirih programih predstavljamo kar 58 od ličnih evropskih študentskih animacij, ki se bodo potegovale za nagrado za evropski študentski film. Nagrado že tradicionalno podeljujejo študentje Uni verze v Novi Gorici in Univerze v Ljublja ni. Festivalsko uspešnico, poimenovano Svetovni jagodni izbor, selekcijo odlič nih kratkometražnih animiranih filmov iz festivalske sezone 2014–2015, letos znova predstavljamo v štirih programih. Poleg štirih tekmovalnih programov kratkih animiranih filmov, prilagojenih za različne starostne skupine, bodo v sklopu Družinski Slon na sporedu tudi Slonova panorama v dveh programih, program kanadskih draguljev iz arhiva NFB, program nizozemskih sodobnih animacij za družine in Kinobalonova premiera novega celovečernega ani miranega filma irskega avtorja Tomma Moora Pesem morja (Song of the Sea, 2014). Za posladek pa bomo prikaza li še pred-kinematografsko premiero nove uspešnice francoskega studia Folimage Fantomski deček (Phantom Boy, 2015), ki v distribuciji Društva 2 ko luta spomladi 2016 prihaja v slovenske kinematografe. Z brezplačnimi delavni cami animiranega filma ter z razstavo Zarje Menart o likovni zasnovi filma Cipercoper pa bo Slon popestril festi valski spremljevalni program. Več o programu Slon na www.slon.animateka.si Kot vsako leto vam Animateka ponuja ekskluzivne projekcije odličnih avtor skih animiranih celovečercev za odra sle. Zgodovinska drama brazilskega režiserja Luiza Bolognesija Zgodba o ljubezni in jezi (Uma História de Amor e Fúria, 2013) je prejela nagrado za najboljši celovečerec na festivalu v An necyju, Mala iz ribarnice (Malá z rybár ny, 2015), lutkovno animirana priredba Andersenove klasike v režiji češkega mojstra Jana Baleja, pa šele začenja svoj pohod po mednarodnih festivalih. V sklopu retrospektive animirani do kumentarni film si boste lahko ogledali Čarobno goro (The Magic Mountain, 2015) romunske režiserke Ance Damian, biografijo poljskega disidenta, ki se je v Afganistanu na strani Massoudove vojske boril proti Sovjetski zvezi, in ani mirano-dokumentarni intervju z lingvi stom in političnim aktivistom Noamom Chomskim Ali je veliki človek srečen? (Is the Man Who Is Tall Happy?, 2013) v režiji kontroverznega Francoza Michela Gondryja. Med posebnimi predstavitvami se bodo letos na Animateki, ob obsežni retrospektivi animiranega dokumen tarnega filma in žgečkljivih vsebinah v tematskih programih Seks in erotika v animiranem filmu ter Preseganje spolov v animiranem filmu, zvrstili še naslednji programi: zgodovina al banskega komunističnega animirane ga filma, program Cartoon d’Or 2015, predstavitev najboljših sodobnih fran coskih študentskih animiranih filmov in še posebej bogat program predavanj Odprta platforma v Kinodvorovi Kavarni. Da bi vsem zvestim gledalkam in gle dalcem Animateke olajšali nič kaj lahko izbiro, kaj si ogledati na festivalu, smo se letos potrudili in skoraj vse projek cije ponujamo na ogled dvakrat. Zato upam, da se vidimo na 12. Animateki, na še enem decembrskem praznova nju animacije v Ljubljani. Posebej vas vabim na 3D stereoskopsko odprtje fe stivala, na katerem bomo med drugim pokazali dva arhivska dragulja enega in edinega Normana McLarna. - Igor Prassel Več o programu na: www.animateka.si na sporedu Svobodna šola Approaching the Elephant Amanda Rose Wilder, ZDA, 2014, DCP, črno-beli, 89 minut, distribucija Demiurg Kaj se zgodi, ko otrokom dopustimo, da sami odločajo, kako bo potekal pouk? Dobrodošli na Svobodni šoli Teddy McArdle, kjer ni ne testov ne ocen, ot roci pa obiskujejo le tista predavanja, ki jih resnično zanimajo. Tu pravila igre narekujejo nadebudni šest- do deset letniki. Vse, kar morajo storiti, je, da na sestanku predlagajo novo pravilo, in ve čina bo z demokratičnim glasovanjem odločila, ali ga sprejme ali ne. Predlogi kar dežujejo: »Hočem, da pride špan ska učiteljica in nas uči španščino.« »Noben ne sme nobenmu preprečit, da dela karkol.« »Če hoče gdo počivat nej na vrata napiše soba za počivanje.« Kako je videti pouk na takšni šoli? Je to alternativa tekmovalno naravnane mu sistemu izobraževanja? Je to šola, ki odpira prostor, kjer lahko otroci res nično razvijejo svoje potenciale, ali pa tu zaradi pomanjkanja ostro začrtanih meja najbolj prosperirajo prav največji tirani? Observacijski dokumentarec o vzpo- nu in padcu ene izmed eksperimen talnih »svobodnih« šol ponuja odlič no izhodišče za razmislek o prednos tih in pasteh različnih načinov vzgoje in izobraževanja. »Svobodna šola deluje kot lakmusov papir: tam, kjer bo en gledalec videl očitno podporo sicer pomanjkljivemu, a nujno potrebnemu šolskemu modelu, bo nekdo drug videl ponesrečen, celo neodgovoren utopični projekt, Gospodarja muh v kleti neke cerkve v New Jerseyju. /.../ Otroške osebnosti so izjemne, predvsem v dramatičnem jedru filma, ko nadzor nad učno uro prevzame razposajeni, karizmatični nadlegovalec, čigar razmršena griva v kombinaciji s črno-belo filmsko fotografijo v misli prikliče Truffautovega Divjega otroka.« - Nick Pinkerton, Sight & Sound »Wilderjevo so primerjali s Frederickom Wisemanom in njen pristop k dokumentarni formi zares odlikuje podobna sofisticiranost. Toda njena snov v sebi nosi redko videno intenzivnost in Wilderjeva, modra in prebrisana režiserka, to napetost s pridom izrabi.« - Calum Marsh, The Village Voice Za zamudnike Vsako nedeljo ob 19:00 6. decembra ob 19:00 20. decembra ob 19:00 za člane Kluba Kinodvor vstop prost Ex_Machina Ex Machina Alex Garland, VB, 2015, DCP, barvni, 110 minut igrajo Alicia Vikander, Domhnall Gleeson, Oscar Isaac distribucija Karantanija cinemas Caleb, mlad računalniški programer, dobi priložnost, da preživi teden dni v odmaknjenem visokotehnološkem domovanju internetnega magnata Nathana. Kmalu ugotovi, da mu je ta namenil sodelovanje v nenavadnem eksperimentu: preizkusil naj bi njegovo najnovejšo stvaritev, osupljivo napre dno umetno inteligenco, ujeto v telo lepe androidke Ave. »Intelektualna, precizno kalibrirana komorna drama pisatelja in scenarista Alexa Garlanda je eden tistih redkih primerov sodobne znanstvene fantastike, ki jih lahko postavimo ob bok Iztrebljevalcu ali Terminatorju. Vse, za kar je bil ta skromni film prikrajšan v teži proračuna, je več kot nadoknadil z elegantno ekspresivno scenografijo, provokativnimi idejami na temo tanke meje med človekom in strojem ter sijajno igro.« - Scott Foundas, Variety »Film, ki deluje kot mešanica Frankensteina in Iztrebljevalca s pridihom Hitchcocka in prikaznimi Dickensovih Velikih pričakovanj, je izjemno sofisticiran, hkrati pa prežet z užitki napete igre mačke in miši.« - Rosie Fletcher, Total Film »Garlandov dolgo pričakovani režijski prvenec sintetizira osupljiv razpon pisateljevih filozofskih preokupacij v eleganten, minimalističen komorni film – Frankenstein Mary Shelley, predelan v vojno med spoloma za 21. stoletje.« - Guy Lodge, Variety »Srečanja z Avo so sila bistroumno ozadje za presenetljivo učinkovit znanstvenofantastični film, ki je hkrati tudi neprizanesljivo napet. Vsebina je polna najnaprednejše znanosti in debat, a izziv, ki ga pred Caleba postavi Na than, prestavi poudarek na njegova čustva in sposobnost analize tistega, kar mu sporočajo čuti. Ob pripovednih obratih je gledalec prisiljen prevprašati globino lastnih občutkov in ostrino svojih čutil.« - Michael Sragow, Film Comment Igra imitacije The Imitation Game Morten Tyldum, Velika Britanija/ZDA, 2014, DCP, barvni, 114 minut igrajo Benedict Cumberbatch, Keira Knightley, Matthew Goode distribucija Blitz Film & Video Distribution Igra imitacije je zgodba o Alanu Turin gu, britanskem matematiku, kriptogra fu in dolgo zamolčanem junaku druge svetovne vojne, ki je uspel razbiti kodo nacističnega šifrirnega stroja Enigma. Njegovo delo je bistveno pripomoglo k skrajšanju druge svetovne vojne in rešilo številna življenja, naprava, ki jo je iznašel, pa velja za prototip sodobnega računalnika. Turing je umrl leta 1954, dve leti po tistem, ko so ga aretirali in obsodili zaradi homoseksualnosti. Film je dobitnik oskarja za najboljši prirejeni scenarij. »Igro imitacije bi lahko na prvi pogled /…/ uvrstili v tisti prikladni žanr biografij o trpečem geniju, ki v času oskarjev rastejo kot ple- vel. Vendar to ne bi bilo pošteno do filma, ki v vseh pogledih prekaša druge primerke tega žanra. /…/ eden najbolj premišljenih in tankočutnih filmov leta in eden najboljših in najbolj karizmatičnih igralskih nastopov.« - Richard Corliss, Time »Vrhunec kariere Benedicta Cumberbatcha in najboljši britanski film leta. /…/ Mojstrsko zrežiran do najmanjše podrobnosti. Klasika. /…/ Naj bo triler, kostumska drama ali družbeno angažiran film, Igra imitacije sledi konvencijam in kodam žanra, ne da bi kdajkoli zdrsnila v kliše.« - Kaleem Aftab, The Independent »Nesporen užitek je potopiti se v živahen vohunski triler, ki nam ga postrežejo strokovnjaki. Igra imitacije je resnična zgodba, ki gledalca vsrka vase s prepletom vrtoglave napetosti in surovih čustev. /…/ Nekateri kritiki so ta možganski izziv odpravili kot brezupno staromoden film. Ha! Če je to res, naj živi retro!« - Peter Travers, Rolling Stone »Igra imitacije je film o outsiderju, ki ga družba potrebuje, in družbi, ki si ga ne zasluži. ZA+« - Marcel Štefančič, jr., Mladina Za zamudnike FILMSKA SREČANJA OB KAVI september 2015 - maj 2016 sreda ob 10:00 in 15:00 Dopoldanski abonma. Pogovori v Kavarni. Popoldanski abonma. Pogovori na spletu. 27. decembra ob 19:00 Bacek Jon film Shaun the Sheep The Movie Mark Burton, Richard Starzack, VB/Francija, 2015, DCP, barvni, 85 minut, distribucija Blitz Film & Video Distribution Jon se s čredo odpravi v »veliko mes to«, da bi rešil kmeta, ki se je tam znašel zaradi ene izmed njegovih vra golij. Toda ali jim bo uspelo, da jih ne bodo prepoznali kot ovce? … Iz studiev Aardman (Wallace in Gromit, Kokoške na begu) prihaja še ena poslastica za staro in mlado: slapstick komedija, ki so jo navdihnili filmi Busterja Keatona, Charlieja Chaplina in Jacquesa Tatija. »Gre za iskrenost in odsotnost cinizma. Prizadevamo si, da bi naši liki delovali resnično: v svet, v katerem bivajo, verja mejo, ne glede na to, kako absurden je.« - David Sproxton, soustanovitelj Aardmana »Poleg zdrave doze straniščnega humorja film postreže tudi z zvrhano mero ironije in bistroumnih domislic /.../. Burton in Starzack streljata komične gege kot z brzostrelko /.../ – na platnu se enostavno odvija toliko vsega in s takšno hitrostjo, da gledalec sploh ne utegne pomisliti na to, da manjkajo dialogi, kaj šele, da bi jih pogrešal. /.../ Bacek Jon film je neubranljivo prisrčna kombinacija otroške nedolžnosti in ravno prav odštekane britanske komike, ob kateri se lahko vsi brez slabe vesti spet počutimo kot šestletniki.« - Špela Barlič, Pogledi »Bacek Jon je tako učinkovit otroški film kot tudi domiseln umetniški manifest.« - Bilge Ebiri, Vulture »Za otroke (še posebej pa za odrasle) je osvežujoča zlasti odsotnost poučnih pridig in svaril. Namesto tega dobimo 84-minutno brezdialoško destilacijo tiste nedolžne radosti, ki bi si jo vsi želeli enačiti z otroštvom. /.../ V kulturi, kjer skorajda ni mogoče ubežati računalniški animaciji, je animirani film stare šole, kot je Bacek Jon film, v vsakem primeru posladek, ambiciozno brezciljna burka te vrste pa vse preredko čudo.« - Inkoo Kang, The Wrap pogovor z gostom 16. decembra ob 10:00 in 15:00 Takšna pač je She's Funny That Way dija zmešnjav, kakršne že dolgo nismo imeli priložnosti videti. Peter Bogdanovich, ZDA, 2014, DCP, 93 minut, distribucija FIVIA – Vojnik Po dopoldanski projekciji filma bo gost Helene Koder pisatelj in gledališki reži ser Marko Sosič. Šarmantni broadwayski režiser si privo šči noč s simpatično prostitutko Isabello »Izzy« Patterson. Preden se poslovita, ji impulzivno podari velikansko vsoto denarja, s katerim bi lahko pustila pok lic in uresničila svoje sanje. Stvari pa se zapletejo, ko se »Izzy« naslednjega dne pojavi na avdiciji za vlogo v njegovi predstavi. Najnovejši film Petra Bogda novicha je prikupno prismojena kome »Pred seboj imamo neznansko smešno screwball fantazijo, ki odkrito krade od Lubitscha, Hawksa, Capre in Sturgesa ter hoče, da jo zasačimo s prsti v marmeladi. /…/ Bogdanovich tu sanja – gre za iste vrste s filmi prepojene sanje, ki so zaznamovale njegov Kaj te očka pušča samo? (1972) – a če so blazine tako puhaste in družba tako dobra, kdo se lahko upre, da ne bi sanjal z njim?« - Robbie Collin, The Telegraph Kinodvor. Program Kinobalon. za otroke www.kinodvor.org/kinobalon Ganljiva pripoved, v kateri se na oza dju čudovito izrisane irske pokrajine prepletajo zgodbe iz irske in škotske mitologije z zgodbo sodobne družine, ki se sooča z izgubo mame. in mlade od 13. decembra 7+ Premiera na 12. Mednarodnem festivalu animiranega filma Animateka: Pesem morja Song of the Sea Irska/Danska/Belgija/Luksemburg/Francija, 2014, DCP, 93 minut, v angleščini s slovenskimi podnapisi režija Tomm Moore scenarij William Collins, Tomm Moore glasovi David Rawle, Brendan Gleeson, Lisa Hannigan, Fionnula Flanagan, Lucy O'Connell idr. glasba Bruno Coulais montaža Darragh Byrne producenti Claus Toksvig Kjaer, Tomm Moore, Paul Young distribucija Karantanija cinemas festivali, nagrade Nominacija za oskarja za najboljši animirani film 2014. Posebna nagrada žirije – Festival International des Voix du Cinéma d'Animation 2014. Najboljši animirani film – Šanghaj 2015. Najboljši animirani film – Kristiansand International Children's Film Festival, Norveška 2015. zgodba Štiriletni deček Ben živi v svetilniku na samotnem irskem otoku z očetom, no sečo mamo in psom Cújem. Neke noči mama skrivnostno izgine, za njo pa os tane mala dojenčica Saoirse. Na Saoirsin šesti rojstni jo babica, ki je na obisku, najde na obali premraženo in odeto v svetlečo belo tjulnjo kožo. Oče skrinjo s kožo jezno zaluča v morje, babica pa oba otroka na silo odpelje »na varno« v mesto. Ben spozna, da je njegova sestra zadnji selkie, pol človek, pol tjulenj, in je edina, ki lahko pomaga v skale začara nim vilincem. A za to potrebuje svojo tjulnjo kožo. Da bi pomagal sestri, se Ben poda na razburljivo potovanje v svet mitoloških bitij, o katerih mu je pripove dovala mama. To pa od njega zahteva veliko mero poguma, saj se mora soočiti s strašno sovjo čarovnico Mancho in z resnico o materinem izginotju. Tom Moore, ki ga poznamo kot avtor ja Kinodvorove uspešnice Skrivnost iz Kellsa, se na filmska platna vrača z ani miranim filmom v ročni tehniki akvarela. iz prve roke »Prebral sem zbirko irskih in škotskih ljudskih zgodb Ljudje morja. Zgodbe o selkijih se berejo kot nekakšne alego rije o izgubi. Kot da bi si ljudje, ki živijo ob morju, te zgodbe izmislili, da bi lažje preboleli izgubo ljubljene osebe. Zdelo se mi je, da bi bilo vredno narediti so dobno priredbo.« - Tomm Moore, režiser in soscenarist kritike »Pesem morja je čudež magičnega pripovedovanja, vizualni presežek, ki mu je usojeno, da postane klasika.« - G Kids »Čarobnost Moorovih filmov je v tem, da so hkrati preteklost in sedanjost. Stare zgodbe, umetelno povedane na novo. Slike bežijo mimo, njihova lepota pa pri gledalcu pušča pečat. Selkiji bi temu filmu z vsem srcem pritrdili. /…/ S preigravanjem realnega in magičnega je to ena najbolj kompleksnih in rahločutnih upodobitev žalovanja v filmu za otroke.« - Robbie Collin, The Telegraph »Pesem morja je delo redke veličine, ki pokaže, kako se naš človeški svet ohranja, obnavlja in spreminja skozi zgodbe.« - Tirdad Derakhshani, The Inquirer Ob filmu izide 29. knjižica v zbirki Ki nobalon, Pesem morja, in pedagoško gradivo. Pripravlja ju pravljičarka in pri povedovalka Špela Frlic. 4+ od 5. decembra Gašper in Petra – čudoviti božič Karsten og Petras vidunderlige jul Norveška, 2014, DCP, 76 minut, pripovedovanje v slovenščini režija Arne Lindtner Næss scenarij Alexander Eik fotografija Dániel Garas montaža Leif Axel Kjeldsen glasba Lars Kilevold igrajo Nora Amundsen, Elias Søvold-Simonsen, Janne Formoe, Ivar Nørve, Hilde Lyrån idr. producenta Silje Hopland Eik, Tanya Badendyck distribucija FIVIA – Vojnik zgodba Končno je nastopil december, praznični mesec, v katerem Gašper in Petra vsako jutro odvijeta majhno darilce na adven tnem koledarju in se veselita božičnega večera, z njim pa tudi največjega darila, ki ga bo prinesel dobri mož. Božič je čas daril, okraskov, dišečih piškotov, ki jih otroka zelo rada pečeta, prav tako pa je to čas, ki ga družina preživi skupaj. Petra nima očka, zato se ji zdi nadvse pomembno, da božični večer preživi z mamico, psičko Baso in ... dedkom! Toda dedek ima novo prijateljico Ester, ki iz razi željo, da bi božič preživela s sestro v gorski koči. Kam bo šel dedek? Petra se zatrdno odloči, da bo v svojem domu pričarala najlepše praznično vzdušje doslej in ga s tem prepričala, da ostane z njo. Pri tej misiji ji pomaga njen zvesti prijatelj Gašper. Zgodba, polna preobra tov, se konča drugače, kot so načrtovali, pa vendar tako, da je vsem prav! 6. decembra ob 15:00 Obisk Miklavža Po filmu Gašper in Petra – čudoviti božič, ki se začne ob 15. uri, nas v Dvorani obiš če Miklavž! 19. decembra ob 16:00 Obisk dedka Mraza Po filmu Gašper in Petra – čudoviti božič, ki se začne ob 16. uri, nas v Dvorani obiš če dedek Mraz. Tretji film o najboljših prijateljih, Gašperju in Petri, in o tem, kako pri čarati božično vzdušje, ki bo povezalo vse družinske člane. Prodaja vstopnic za oba dogodka od 23. novembra. Nedelja od 11:00 do 13:00, Kinodvor. Mala dvorana. Sezamov kotiček je razkrit in »fuč« (z Ino Fakin in Katarino Kozamernik). 27. 12. Dobre želje. Nare dili bomo kolut in nanj ovili dolg zvitek papirja, na katerega bomo napisali in narisali vse naše lepe novoletne želje (z Alenko Novšak in Matejo Lukežič). Medtem ko si starši privoščijo zajtrk in jutranji film na Zajtrku pri Kinodvoru, otroci uživajo v igri. Delavnice so primerne za predšolske in šolske otroke. 6. 12. Diši po piškotih. Nebo se je jese ni ob sončnem zahodu večkrat obarva lo rožnato, kar pomeni, da so Miklavževi piškoti pečeni, mi pa jih bomo okrasili s čokolado, mrvicami in zvezdicami (z Jernejo Bernot in Ireno Narobe). 20. 12. Ultravijolični škrati. Naravne veje iz gozda bomo z UV-barvami pobarvali v škrate in jih skrili v Mali dvorani. Ampak pozor! – ko zasveti UV-luč, škrat v tej igri Vsako prvo sredo v mesecu ob 13:00 Kino v plenicah. Za starše z dojenčki. Oglejte si film z rednega sporeda na projekciji, ki je prilagojena tako, da nas lahko obiščete skupaj z dojenčkom. 2. 12. je na sporedu film Zenit (Zvizdan, Dalibor Matanić, Hrvaška/Slovenija/Srbi ja, 2015, 123 minut). 1. decembra ob 21:00 Naši kratki 8 DvaEna Slovenija, 2015, barvni, 26’ režija Peter Bratuša scenarij Peter Bratuša, Špela Oblak Levičnik fotografija Marko Brdar montaža Tomislav Pavlic glasba Sebastijan Duh produkcija Felina Films kopro dukcija RTV Slovenija producenta Tilen Ravnikar, Peter Bratuša igrajo Borut Veselko, Lenča Ferenčak, Nina Rakovec, Sebastian Cavazza, Jana Zupančič, Ana Urbanc, Lotos Vincenc Šparovec, Tanja Dimitrievska, Peter Bratuša, Maša Derganc Zgodba spremlja običajen delavnik taksista Aleša Križnika, nekoč lastnika uspešnega podjetja, ki pa je nesreč no propadlo. Nekega poznega večera sprejme še zadnji klic ... »DvaEna go vori o čudaškem času in prostoru, v katerem živimo. Je zgodba o tem, kako malo je potrebno, da se znajdemo na dnu, in kako malo je potrebno, da lahko spet pridemo nazaj.« - Peter Bratuša Jašek Slovenija, 2015, barvni, 20’ režija in scenarij Urban Zorko fotografija Lev Predan Kowarski montaža Sara Gjergek glasba Peter Žargi produkcija Smehomat kopro dukcija RTV Slovenija producent Marko Kumer-Murč igrajo Anže Zevnik, Rok Kunaver, Ivo Barišič, Tina Potočnik, Adriana Vučković, Klemen Mauhler Študent Miha se zbudi v odtočnem jašku pod parkiriščem. Spomni se le, da je še malo prej pospravljal vozičke bližnjega supermarketa. Črna, absur distična satira o tem, kako nekdo os tane tam, kjer se je imel namen ustaviti le začasno. Ljubezen na strehi sveta Slovenija, 2015, črno-beli, 15’ 58’’ režija in scenarij Jan Cvitkovič fotografija Jure Černec montaža Andrej Nagode glasba Niko Novak produkcija Staragara koprodukcija RTV Slovenija producent Miha Černec igrata Marijana Brecelj, Ivo Barišič Viktor in Ana sta skupaj že vse življen je. Imata samo drug drugega in svoje male vsakdanjosti. Domovanje sta si uredila v idilični hišici z vrtom, kjer jima družbo delajo kokoši in koza ... Projekcija ob prisotnosti avtorjev in filmskih ekip. Kinodvor. Knjigarnica. Kolodvorska 13, Ljubljana Kinodvor. Praznična stojnica. Breg, Ljubljana januarja v Kinodvoru Javni zavod Kinodvor Kolodvorska 13 1000 Ljubljana Slovenija T: +386 1 239 22 13 M: +386 40 632 570 F: +386 1 239 22 16 E: info@kinodvor.org http://www.kinodvor.org Savlov sin - László Nemes Nina Peče Grilc, direktorica T: +386 1 239 22 10 M: +386 40 632 574 E: nina.pece@kinodvor.org Kinodvor, Kolodvorska 13, Ljubljana Blagajna se odpre uro pred prvo predstavo. Rezervacije in informacije: 01 239 22 17 Koen Van Daele, pomočnik direktorice za vodenje umetniškega programa T: +386 1 239 22 11 M: +386 40 632 572 E: koen.vandaele@kinodvor.org Petra Slatinšek, filmska vzgoja in program za otroke in mlade Kinobalon T: +386 1 239 22 20 M: +386 30 324 063 E: petra.slatinsek@kinodvor.org Aliki Kalagasidu, vodja odnosov z javnostmi T: +386 1 239 22 14 M: +386 30 315 702 E: press@kinodvor.org Tjaša Smrekar, trženje in vodenje projektov T: +386 1 239 22 18 M: +386 40 620 700 E: tjasa.smrekar@kinodvor.org Maja Zrim, koordinatorka in organizatorka kulturnega programa T: +386 1 239 22 12 M: +386 30 322 551 E: maja.zrim@kinodvor.org Tehnični oddelek : Bojan Bajsič T: +386 1 239 22 13 M: +386 40 548 879 E: bojan.bajsic@kinodvor.org
© Copyright 2024